T. J. G.

##IMAGE-3311744##

71-letna Ferida Djogić je umrla 11. januarja letos zaradi 11 udarcev in 23 vbodnih ran. Storilec je bil takoj znan: ubil jo je njem mož 72-letni Husein, ki tega tudi ni tajil. Se je pa na sodišču pokesal, spustil tudi nekaj solz in ker, kot so ocenili izvedenci, se v času umora ni imel v oblasti oz. je bil na meji prištevnosti, je petčlanski senat okrožnega sodišča v Krškem ocenil, da mu kaznivo dejanje v subjektivnem smislu ni dokazano, čeprav ni nobenega dvoma, da je ženo pokončal.

Okrožna državna tožilka je za Djogića predlagala 7 let zapora, zato se bo na oprostilno sodbo pritožila.

Na takšno odločitev senata je vplivalo mnenje kliničnega psihologa Romana Korenjaka in izvedenca psihiatrične stroke dr. Jožeta Jakopiča, ki sta menila, da meje med bistveno zmanjšano prištevnostjo in neprištevnostjo ni mogoče natančno določiti, sta se pa strinjala, da je želja po premoženju prerasla v duševno motnjo in obsedenost.

Vzoren mož

»Ženo Ferido sem imel rad. Vedno sem jo ščitil in ji kupoval, kar je potrebovala. Za osmi marec in rojstni dan sem ji vedno kupoval rože. Nisva skoparila, imela sva vse, kar sva potrebovala,« je z umirjenim glasom pred časom na sodišču pripovedoval Husein, ki si je vzel skoraj dve uri časa, da je razložil, kakšno je bilo življenje zakoncev, ki se je začelo krhati, ko sta oktobra lani prodala stanovanje na Cesti Kozjanskega odreda, za katerega sta dobila 50 tisoč evrov.

Stanovanje sta morala prodati, ker so stroški vzdrževanja in življenjski stroški le naraščali, zato je Husein boljšo možnost videl v najemu stanovanja. A zataknilo se je pri denarju od prodanega stanovanja, ki ga je mož, 'da se ne bi razmetavalo z njim', naložil na varčevalni račun, s čimer se žena ni strinjala. Hotela je, da ji izroči 10 tisoč evrov.

Denar za hčerko

Ferida je imela namreč 45 let staro hči iz prejšnjega zakona. Sprva je hči živela v Bosni, ob začetku vojne na tleh bivše Jugoslavije pa je kot begunka odšla v Nemčijo, kjer sta takrat živela tudi Djogićeva. Pri njima ni živela, pa tudi stiki so bili sila redki.

Se pa je v Nemčiji hči navadila na boljšo plačo in potem, ko se je morala vrniti v Bosno, ji nobeno delo ni preveč dišalo, saj ni bila vajena delati za 200 nemških mark, je pripovedoval Djogić. Ferida je hčerki pomagala, da je odkupila stanovanje v bloku v Bosanskem mestu Breza, vendar si je hči še vedno želela vrniti v Nemčijo.

»Domnevam, da je hotela žena dati denar hčerki, da bi ji neki znanec priskrbel delovno vizo v Nemčiji, kar pa je očitno padlo v vodo. Sam ji denarja nisem hotel dati, ker sem vztrajal pri tem, da denar ostane za najine potrebe, za varno starost. Vedno sem imel v mislih, da moram z denarjem previdno razpolagati. Če bi se namreč kateremu od naju kaj zgodilo in bi potrebovala denar za zdravljenje, bi imela kje vzeti,« je razlagal. Ga pa je nenehno prerekanje za denar utrujalo, začelo ga je tiščati pri srcu in pred novim letom je bil prav zaradi težav s srcem tri dni v brežiški bolnišnici. Pa tudi po vrnitvi iz bolnice se ni počutil nič bolje.

Zagrabil je nož

Prav zaradi denarja sta se doma zadnje mesece velikokrat kregala. »Pa ne toliko jaz,« pravi Husein. On je le poslušal in si mislil, da pametnejši odneha. Tudi tistega jutra naj bi bilo tako.

»Najprej sva pozajtrkovala, potem pa sem se začel oblačiti, da bom šel v trgovino. Šel sem s hodnika v spalnico, ona pa za mano. In je kar jezikala in jezikala ter zahtevala denar. Ponavadi se je pomirila, takrat pa ni nehala. Šel sem v kuhinjo in spet je šla za mano. Stegnila je roke proti meni, da bi me opraskala. Jaz sem njene roke prestregel. Meni je bilo tega dosti. Obrnil sem se, takrat pa sem na pultu zagledal nož. Vzel sem ga, zamahnil proti njej in videl kri. Potem pa sem padel v neke vrste komo, čista zavest in pamet sta me zapustila in ne vem, kaj se je še dogajalo. Če bi bil pri polni zavesti, takšnega gorja ne bi naredil. To je vendar sramota in mi je žal…« je trezno obujal spomin na usodno jutro.

Sicer pa je leto dni mlajša žena takoj izkrvavela zaradi več vbodnih ran po vratu, obrazu in prsnem košu.

»Ko se danes sprehajam po poteh, kjer sva hodila z ženo, ko se spominjam najinih lepih trenutkov, mi je hudo, jočem,« je dejal in planil v jok.

In minilo je nekaj trenutkov, da se je spet zbral. Šele ko je po šestih dneh prišel iz pripora domov in videl, da žene ni, se je zavedal, kaj je storil….

Sedaj hodi k psihiatru in jemlje zdravila. Živi sam, otroci so drugje. Z ženinima otrokoma nima stikov, blizu si ni niti s svojimi štirimi sinovi iz prvega zakona.

S prvo ženo je živel skupaj 30 let. »In zakaj sta se razšla?« je zanimalo predsednico 5-članskega senata sodnico Marijo Vrisk.

»Prišlo je do nesporazumov zaradi vlaganj v hišo,« je povedal in obudil spomin na svoje življenje. Husein je skromno otroštvo preživel v Bosni, leta 1952 je prišel živet v Slovenijo, sredi sedemdesetih let pa je šel v Nemčijo in se redno vračal k družini.

Potem pa je žena zbolela. Ugotovili so, da ima tumor v glavi in Husein je začel razmišljati o njuni skupni prihodnosti: kaj lahko bi ostala na vozičku in on bi moral skrbeti za njo, zato ji je predlagal, da bi premoženje prepisala nanj. Ona pa je razmišljala drugače: če bi imel vse on, bi se kaj lahko poročil z drugo in štirje otroci bi ostali brez vsega.

Še čevlje ji je kupil pred umorom

Zadeva je pristala na sodišču in kratko je potegnil on. Sledila je ločitev, Husein pa si je na novo ustvaril življenje. Z drugo ženo se nista nikoli pretepala, nikoli, kot je zatrdil, ni dvignil roke nadnjo, prepiri pa so bili. Tudi zato, ker je žena vedela, da je on 2.700 evrov posodil prijatelju. »Drugim posodiš, meni pa ne daš, kar mi pripada,« mu je očitala. Husein ji sicer ni nikoli dejal, da del denar ni njen, a jo je skušal miriti, naj počaka, da vidi, kako se bo življenje obrnilo. O zakonskih težavah oziroma prepirih nista nikoli govorila ne sorodnikom, ne prijateljem ali znancem.

»Navzven sva delovala kot usklajen par, veliko sva se sprehajala, kolesarila, doma pa sva bila kot pes in mačka,« je razmere za štirimi zidovi opisal Husein, ki je podrobno opisal tudi dogodek nekaj dni pred ženino smrtjo, ko jo je peljal k zdravniku. Ker je imela strgano zadrgo na škornjih, ji je kupil novo obutev. »Bi ji kupil nove čevlje, če bi jo nameraval ubiti?«