Izredni vremenski pojav: Zakaj je bilo prvomajsko jutro tako hladno?
Po prehodu hladne fronte se je 1. maja v številnih nižinah ohladilo pod ledišče. ARSO opozarja, da je bilo tik nad tlemi tudi do več stopinj hladneje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po prehodu hladne fronte je Slovenijo ob koncu aprila in na prvi majski dan zajel izrazito hladen zrak. Najhladnejše jutro je bilo v večjem delu nižin 1. maja, ko se je marsikje v notranjosti države temperatura spustila pod ledišče, v mraziščih pa tudi pod –5 stopinj Celzija.
Agencija Republike Slovenije za okolje je v poročilu o izrednem vremenskem dogodku zapisala, da je Slovenijo v sredo, 29. aprila, prešla hladna fronta. Za njo je od severovzhoda začel dotekati občutno hladnejši in postopno bolj suh zrak. V noči na četrtek se je že jasnilo, a je marsikje še pihal severovzhodni veter, zato jutranje temperature 30. aprila kljub jasnemu vremenu po nižinah večinoma niso zdrsnile pod ničlo.
Pogoji za nočno ohlajanje optimalni
Precej drugače je bilo v noči na 1. maj. Veter se je skoraj povsod polegel, nad Slovenijo pa je vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. Ob jasnem vremenu so bili zato pogoji za nočno ohlajanje zelo ugodni. Po večini nižin se je temperatura spustila na od –4 do 2 stopinji Celzija, v nekaterih mraziščih pa tudi pod –5 stopinj.
Najnižje izmerjene temperature v obravnavanem obdobju so bile v gorah večinoma dosežene 30. aprila, po nižinah pa 1. maja. Na Kredarici so 30. aprila izmerili –8,8 stopinje Celzija, na Uršlji gori –7,3 stopinje, na Rogli pa –5,5 stopinje. Med nižinskimi oziroma mraziščnimi postajami izstopajo Babno Polje z –6,3 stopinje, Nova vas na Blokah z –5,3 stopinje in Logatec z –4,0 stopinje Celzija.
ARSO ob tem poudarja, da je bilo tik nad tlemi še bistveno hladneje kot na standardni meteorološki višini dveh metrov. Ob jasnih in mirnih nočeh lahko temperaturna razlika med meritvijo pri dveh metrih in tik nad tlemi doseže tudi pet stopinj Celzija, včasih še več.
Temperature sicer niso bile rekordno nizke
Pet centimetrov nad tlemi so 1. maja izmerili izrazito nizke vrednosti: v Ljubljani –2,2 stopinje na klasični in –2,3 stopinje na samodejni postaji, v Postojni –2,5 stopinje, v Novem mestu –4,4 stopinje, na Letališču Maribor –5,9 stopinje na klasični oziroma –4,6 stopinje na samodejni postaji, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pa celo –7,1 stopinje Celzija. V Biljah je bilo tik nad tlemi –1,4 stopinje, na Letališču Portorož pa 0,0 stopinje.
Kljub zelo svežemu jutru vremenoslovci opozarjajo, da temperature niso dosegle zgodovinskih rekordov za ta del leta. Po podatkih ARSO so bile med 21. aprilom in 10. majem od leta 1950 na številnih merilnih mestih že izmerjene precej nižje vrednosti. V Babnem Polju je denimo primerjalni rekord za to obdobje –12,2 stopinje, v Novi vasi na Blokah –14,5 stopinje, na Kredarici pa –16,9 stopinje Celzija.
Ravno prava kombinacija
Po mrzlem začetku dneva se je 1. maja ob jasnem vremenu hitro ogrelo. V večjem delu Slovenije so najvišje dnevne temperature dosegle od 16 do 20 stopinj Celzija, v Vipavski in Soški dolini pa do 22 stopinj. Podobno vreme se je nadaljevalo tudi 2. in 3. maja, le da se je ozračje postopno še nekoliko segrelo.
Hladno epizodo je tako zaznamovala predvsem kombinacija sveže severne zračne mase, jasnega vremena in skoraj brezvetrja v noči na 1. maj. Prav ta kombinacija je omogočila nastanek izrazitih jezer hladnega zraka, zaradi katerih so bile temperaturne razlike med bližnjimi kraji lahko precej večje, kot jih prikazujejo splošni temperaturni zemljevidi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
