Arhiv Štajerskega Tednika

Približno 40 let nazaj so slovenski pridelovalci v kooperaciji s predelovalno industrijo na okrog 3.000 hektarjih površin pridelovali ržene rožičke, gojili meto, meliso, kamilice, baldrijan in ameriški slamnik. V času po osamosvojitvi je pridelava zelišč precej zamrla, po letu 2011 pa znova narašča. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) so leta 2015 v Sloveniji zelišča rasla na pičlih 75 ha njivskih površin.

Glede na strukturo slovenskih kmetij, ki so v večini majhne, bi bilo po mnenju kmetijskega ministrstva v prihodnje smotrno razmišljati o dejavnostih, ki na manjših površinah dajo večji zaslužek od običajnih kultur ali reje. Ena od teh bi lahko bila pridelava zelišč. »Smiselno bi bilo razvijati visoko diferencirane ponudbe, pri čemer naj diferenciacijo predstavljajo visoka kakovost surovine, ekološka pridelava in družbeni učinki, ki jih pridelava zelišč prinaša v povezavi z ohranjanjem kulturne krajine, poseljenosti podeželja, turizmom in socialnim podjetništvom,« je zapisano v Smernicah razvoja lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2016–2021, ki so jih na pobudo nevladnih organizacij pripravili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). V dokumentu so med drugim navedeni razlogi, ki razvoj pridelave zelišč na slovenskem trgu zavirajo. To so manjkajoča oz. razpršena zakonodajna ureditev, majhen obseg pridelave, nepovezanost pridelovalcev, neurejenost skladiščenja, sušenja, priprave, predelave in odkupa, pa tudi neurejenost kontrole kakovosti zelišč in pomanjkanje strokovne pomoči oz. svetovanja.

Največji pridelovalki Kitajska in Indija

Letni uvoz v Slovenijo iz trga EU 2.246 ton

Potencial v ekološki pridelavi

V Krki zelišča za proizvodnjo sirupov

Zeliščarstvo poslanstvo, način življenja

Vitiva največji proizvajalec naravnega ekstrakta rožmarina v Evropi

Preberite več v Štajerskem Tedniku