Arhiv Štajerskega Tednika

Ko so temperature tako ekstremno visoke, kot smo bili priča zadnje dni, se namreč zmanjša pridelek žit. »Žita prezgodaj dozorevajo, zato je bera vsak dan za približno 300 kilogramov po hektarju manjša,« razlaga ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak, ki je ob koncu hladne in mokre pomladi napovedoval celo nadpovprečno žitno letino. »Zdaj, kot kaže, ne bo tako, saj je bil temperaturni šok prevelik in prehiter. Ječmen je že tako daleč, da je tik pred žetvijo, zato z njim najbrž ne bo večjih težav, bo pa tokrat 'pokasirala' pšenica. Posledica vročinskega vala in nenavadno hitrega zorenja se najbolj pozna tako, da je klasje že zlato rumeno, torej zrelo, steblo pa še vedno zeleno.«

Izgubljena bitka

Obilnejše padavine bi količino pridelka še lahko rešile, meni Brodnjak. »Junija je v Podravju padlo le kakšnih šest litrov dežja, kar je za prodnata tla absolutno premalo. Zdaj bi jih potrebovali 30 do 50 litrov.«

Veliko bolj kot žita, ki imajo rada hladnejše vreme, pa visoke temperature prijajo koruzi.

Preberite več v Štajerskem Tedniku