Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Novomeški odbor Solidarnosti je sinoči v okviru projekta Angažirana Solidarnost v goste povabil Matica Primca, enega od pobudnikov uvedbe participatornega proračuna v Mariboru, ki je zbranim v kavarni Hostla Situla predstavil njegovo pilotno uvedbo v štajerski prestolnici. Participatorni ali ljudski proračun je mehanizem, po katerem o delu denarja iz občinskega proračuna neposredno odločajo občanke in občani.

»Participatorni proračun poznajo številna mesta po vsem svetu, cilj pa je, da se investicije, ki jih izvaja občina, približajo resničnim potrebam prebivalstva. Občani predlagajo naložbe znotraj svojih krajevnih skupnosti, občina oz. občinske strokovne službe te predloge ovrednotijo, jih spravijo na neke vrste glasovnico, občani pa se potem z glasovanjem odločajo, kateri so tisti predlogi, ki so jim kot celotni skupnosti najbližji,« je pojasnil vodja svetniške skupine Solidarnosti Uroš Lubej.

Tovrstni proračun so poskusno letos uvedli v mariborski mestni četrti Radvanje, na voljo pa jim je občina v proračunu za prihodnje leto dala 100.000 evrov. Na podlagi poziva prebivalcem te mestne četrti so dobili 78 predlogov, od katerih so nato 22. novembra glasovali o 22 predlogih, štirinajst, ki so dobili največje število glasov in skupaj niso presegli razpoložljivo vsoto, pa bo prihodnje leto zagledalo luč sveta. Med njimi so denimo sanacija Radvanjskega trga, namestitev košev za odpadke, ureditev otroškega igrišča, pločnika na ulici Ob ribniku in prehoda za pešce na Streliški proti trgovini Tuš, Pohorski park doživetij v naravi… Skratka, zelo različne stvari, ki bodo dvignile in obogatile kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev.

Kot je med drugim dejal Primc, so študije različnih organizacij pokazale, da je v mestih, kjer imajo tovrstne demokratične prakse, veliko pozitivnih učinkov, med drugim ljudje bolj zaupajo v demokracijo, poveča se kakovost življenja, povprečna izobrazba v mestu, subjektivno zadovoljstvo, gospodarska rast, transparentnost poslovanja občine, učinkovitost porabe javnega denarja in družbena pravičnost med deli mest, nenazadnje pa se s tem gradi tudi skupnost občanov, saj se med seboj pogovarjajo.