Zakaj kmetijstvo nikoli ne bo ekipni šport?
Čeprav kmetijske organizacije skušajo javnost prepričati o enotnosti kmetov, so besede o povezanosti in strnjenosti kmetskih vrst le puhlice in mašila za medijska sporočila.

Kmetje – majhni, veliki, ravninski, hribovski, mlekarji, govedorejci, poljedelci, konvencionalni, ekološki – vsaka interesna skupina s svojimi cilji. Obenem pa so tudi neenotni glede učinkovitosti delovanja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in organiziranosti javne službe kmetijskega svetovanja, pa še česa.
Kmetijstvo je zahtevna panoga, to smo že ničkolikokrat napisali, in za evropske milijone ali evre se bori vsak po svojih močeh, vsak zase. Kmetje so različno močni zagovorniki svojih interesov, z različno bogatimi telefonskimi imeniki ključnih odločevalcev. Razklani, nikakor povezani, obenem pa v nasprotju z okoljevarstveniki in zagovorniki pravic živali neuspešni pri sporočanju glavnih idej in sporočil ostalim državljanom – javnosti. Tako bo pes na več metrov dolgi vrvici na kmečkem dvorišču trpinčena žival, pes v stanovanju pa ne, prav tako se nihče ni vprašal, ali ne bi bil naslov Turistki napadli kravo pravilnejši kot Krava napadla turistki, medtem ko se je štirinožka v svojem miru pasla na Veliki planini.
Na koliko stolčkih naj sedijo kmetijski funkcionarji?
V kakšni obliki naj bo organizirana kmetijska svetovalna služba?
Odgovore najdete v aktualni tiskani izdaji Štajerskega tednika.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se