I. Novak

##IMAGE-3316716##

V nedeljo so na Velikem Slatniku svečano odprli novozgrajeno mrliško vežico in del pokopališča, s katerim so pridobili blizu 30 grobnih polj. Finančno in tehnično zahtevna investicija, ki so jo pred desetletjem začeli graditi z lastnimi sredstvi, je vas še povezala. Kot pravi predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Alojz Dragan, gre za eno redkih vasi, kjer še znajo stopiti skupaj, ko gre za skupno dobro, krajani so sami opravili tudi ogromno dela.

Z ureditvijo vežice sredi vasi so prišli do dragocenega prostora tudi za druženje na prostem. Vrednost naložbe je v vseh teh letih narasla na blizu 180 tisoč evrov, kar je za krajevno skupnost velik zalogaj.

“Ko smo odločali o tem, ali naj ohranimo krajevni samoprispevek ali ne, sem pristal na to, da bomo, če se odločimo za samoprispevek, v prihodnjih letih zgradili mrliške vežice po vaseh. Morda je bila takrat to napaka in bi bilo bolje, če bi imeli le eno centralno vežico za celo krajevno skupnost, ne pa v vsaki vasi svojo,” danes razmišlja predsednik krajevne skupnosti.

V tem času so do tretje gradbene faze pripeljali tudi vežico na Potovem Vrhu, zadnji vasi, kjer mrliške vežice še ni.

Čeprav so krajevni samoprispevek ohranili, pa krajevna skupnost zelo težko posluje, odkar se denar, zbran iz tega naslova, zbira na občinskem računu.

“Ta denar rabimo namensko, za kar imamo izdelan elaborat trošenja. Ko izvajalec delo opravi in izstavi račun, nam občina denar nakaže šele v roku dveh mesecev od zahtevka, kar je za krajevno skupnost veliko breme. Težko se usklajujemo z izvajalci del,” pojasnjuje Dragan, ki se boji, da bodo krajevne skupnosti tako začele zamirati, saj jim ne ostaja drugega kot status.

“Mogoče bodo v prihodnosti iznašli kakšno drugo obliko organiziranosti, ampak za zdaj lokalnih problemov nihče ne pozna bolje,” meni.

Ena večjih investicij, pri kateri sodeluje krajevna skupnost v tem času, je izgradnja kanalizacijskega omrežja v Petelinjeku, obenem menjajo vodovodne cevi, ki so položene ob cesti, napeljujejo javno razsvetljavo in polagajo novo asfaltno prevleko. Na kanalizacijsko omrežje je že priključenih približno dve tretjini gospodinjstev v strnjenih naseljih, pripravljajo tudi projekte za bolj oddaljene vasi.

Predsednik priznava, da je tovrstna gradnja naporna in da gre za nadvse živčno delo, saj splošno navdušenje nad pridobitvijo splahni, ko začno bagri zares kopati.

“Gre za ogromne pritiske, tako na izvajalce kot na Komunalo in krajevno skupnost. Pogrešam čase, ko so bili ljudje pridobitve veseli,” pove Dragan, ki je v tem času na polovici svojega, kot zagotavlja, zadnjega mandata v času 22-letnega vodenja krajevne skupnosti.