B. B.

Novomeški občinski svetniki so tokratno sejo, predzadnjo pred počitnicami, začeli z drugo obravnavo zaključnega računa. Na koncu so ga le sprejeli, a brez zapletov le ni šlo.

Adolf Zupan (LRG), glavni "krivec" za dvofazno obravnavo odloka, je tokrat namreč zahteval umik točke z dnevnega reda, saj občinska uprava zaključnemu računu ponovno ni pripela zahtevanih dopolnil v zvezi s poslovanjem in premoženjem družb Zarja in Cerod.

Direktor občinske uprave Jože Kobe je pojasnil, da nadzorna sveta obeh družb še nista obravnavala poslovnih poročil za lani, zato ju tudi niso mogli priložiti, direktor Zarje Miloš Dular pa je navrgel, da se problem morda skriva v tem, da "določeni ljudje niso dobili določenih poslov", kar gre razumeti, da podjetju Adolfa Zupana z Zarjo ni uspelo skleniti zavarovalniškega posla.

Zupanov predlog po umiku so svetniki s tesno večino (11:13) zavrnili, kasneje pa so po kratki razpravi zaključni račun v prav tako tesnem glasovanju (12:11) potrdili.

Svetniki proti zmanjšanju števila komisij

Malo dlje so se svetniki zadržali pri obravnavi sprememb statuta mestne občine in poslovnika občinskega sveta. Komisija za poslovnik in statut je namreč poleg nekaterih uskladitev statuta z novo zakonodajo predlagala še, da bi sedež občine z Seidlove 1 prenesli na Glavni trg 7 (Rotovž), da bi mestne krajevne skupnosti preimenovali v četrtne in da bi število občinskih delovnih teles, komisij in odborov, iz 13 zmanjšali na 10.

Komisija je obravnavala tudi pobudo krajevne skupnosti Center za preimenovanje v krajevno skupnost Mestno jedro, kar pa mora svet krajevne skupnosti najprej preveriti pri stanovalcih.

Predlogi komisije so svetniki zvečine sprejeli z neodobravanjem. Marija Vrhovnik (SLS) je tako opozorila, da ne vidi razloga za preimenovanje v četrtne skupnosti, če tem z novim imenom ne bi dodelili tudi novih pooblastil.

Proti spremembi sedeža občine je bil župan Alojzij Muhič, saj so, kot je opozoril, s tem povezani novi stroški. Mojca Novak (LDS) je predlagala, da bi o statutarnih zadevah odločal občinski svet šele po volitvah, Alojz Turk (SLS) pa je bil mnenja, da je krnjenje števila odborov neprimerno.

V tem mu je pritegnil tudi Matjaž Engel (SNS), ki meni, da bi bil prihranek na račun manjšega števila komisij majhen, sicer pa so po njegovem nekatere komisije že zdaj zelo obremenjene.

Predloge komisije za statut je vzel v bran Tomaž Levičar (samostojni), ki je dejal, da kvaliteta dela odborov ni odvisna od njihovega števila ampak od angažiranost njihovih članov. "Nekateri prihajajo na seje odborov le sedet," je bil kritičen Levičar. Mimogrede, sejnina za posamezno komisijo znaša nekaj več kot 100 evrov, sejnina za občinsko sejo pa slabih 300.

Svetniki so se na predlog župana na koncu odločili, da spremembe statuta v prvem branju vnovič obravnavajo na julijski seji.

Ostreje s Komunalo

Po zapletih na prejšnjih sejah, so svetniki tokrat le sprejeli poslovni plan Komunale. Pri tem so na pobudo odbora za proračun in finance, ki ga vodi Ana Bilbija (DeSUS), javno podjetje zadolžili, da celoten lanski dobiček, ustvarjen na območju mestne občine (450.000 evrov), nakaže na račun občine. Z amandmajem odbora za proračun so Komunali še prepovedali, da bi na račun mestne občine v prihodnje prevzemala poslovne rizike v drugih občinah.

Direktor Komunale in svetnik SDS Bojan Kekec je tem amandmajem nasprotoval, saj bo po njegovem s tem ogrožena likvidnost podjetja.

Velodrom bi dokončal zasebnik

Proti koncu seje so se svetniki lotili še predloga o sklenitvi javno-zasebnega partnerstva za dokončanje dveh športnih objektov – velodroma v Podbrezniku in servisnega objekta za tenis s kegljiščem na Portovalu.

Ko je pojasnil direktor Kobe, bi za dokončanje stavbe na Portovalu potrebovali še kakega pol milijona evrov (doslej je občina vložila 800.000 evrov), dokončanje velodroma, njegovo pokritje, ureditev atletske steze, tribun, garderob in podobno pa bi stalo še 10 ali 12 milijonov evrov.

Kot je dejal Kobe, je za investicijo v velodrom zainteresirana družba Imos, ki je sicer že zgradila večino Podbreznika. Na občini so izračunali, da bi, če bi Imos ali kak drug partner v velodrom vložil vseh 12 milijonov, ta svoj vložek z najemninami povrnil v 30 letih, po tem času pa bi velodrom prešel v last občine.

Če bi občina za ta projekt od ministrstva za šport oz. iz evropskih skladov uspela pridobi 4,2 milijona nepovratnih sredstev, bi se ta doba zmanjšala na 20 let.

Svetniki so ob nekaterih pomislekih predlog o razpisu koncesije v prvem branju potrdili. Če mu bodo tako naklonjeni tudi na julijski seji, bi občina s partnerjem do jeseni lahko podpisala koncesijsko pogodbo, velodrom pa bi bil lahko končan že do leta 2012.

Novi stari direktorji

Ob koncu seje so svetniki potrdili nove mandate trem aktualnim direktorjem javnih zavodov, in sicer: Zdenku Piclju, ki še naprej ostaja na čelu Dolenjskega muzeja, Agencijo za šport bo tudi v prihodnje vodil Rafko Križman, direktorica Dolenjskih lekarn pa ostaja Zofija Vitkovič.