##IMAGE-3317467##

Kot smo že poročali, se je novomeška občina prijavila na javni razpis ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje vlaganj v športnorekreacijsko infrastrukturo. Z denarjem, ki bi ga dobili prek razpisa, bi plačali nadgradnjo novomeškega velodroma v Češči vasi v sodobno večnamensko športno dvorano, ki bi v osnovi služila predvsem vadbi atletike in kolesarstva ter tekmovanjem v teh dveh športih, uporabna pa bi bila še za marsikaj drugega

Z montažnimi posegi bi jo lahko po potrebi preoblikovali v košarkarsko, rokometno, odbojkarsko ali celo hokejsko dvorano z montažnimi tribunami za poljubno število gledalcev, tudi več kot 6000, kar bi prišlo v poštev v primeru, če bi Slovenija spet pripravila evropsko ali svetovno prvenstvo v katerem od dvoranskih športov.

Projekt, ki so ga za prijavo na razpis v sodelovanju s arhitektom Marjanom Zupancem mlajšim, avtorjem kolesarskega dirkališča v Češči vasi, pripravili v Trimu, je težak pet milijonov evrov. Do te vsote bi ministrstvo prek evropskih skladov namreč plačalo stoodstotno vse stroške gradnje z izjemo davka na dodano vrednost.

Projekt je sorazmerno zelo poceni, saj bi izkoristili prav vse, kar je v Češči vasi že zgrajeno, od samega velodroma in servisnega objekta do vse komunalne infrastrukture, zato bi moral imeti prednost pred konkurenti, ki bi na primer samo dvorano s 110 m dolgo atletsko stezo gradili za deset milijonov evrov.

Tako dvorano, kot jo načrtujejo v Češči vasi, naš del Evrope zelo potrebuje. Najbližji tovrsten objekt je na Dunaju, kjer slovenska atletska zveza najpogosteje prireja tudi slovenska dvoranska državna prvenstva, le atletske krožne steze brez velodroma pa imajo v Avstriji tudi v Linzu in Innsbrucku in na Madžarskem v Budimpešti.

Z dvorano bi slovenska atletika in kolesarstvo pridobili ogromno. V več slovenskih krajih sicer imajo atletske dvorane, a brez krožne steze. Na območju nekdanje novomeške občine delujejo štirje uspešni atletski klub, v regiji pa jih je kar sedem, vsem bi dvorana ogromno pomenila.

Še več bi z dvorano pridobili kolesarji, ki so do zdaj lahko velodrom uporabljali zelo omejeno, saj steza pozimi in v dneh, ko dežuje, ni uporabna, vrhunski šport pa zahteva reden vsakodnevni trening prek celega leta. Z dvorano bi se kolesarjem odprle široke možnosti za nastope in uspehe na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah tudi v dirkališčnih disciplinah, ne le v cestnem kolesarstvu.

Streha nad velodromom oziroma dvorana bi poleg vsega rešila velodrom pred propadanjem. Medtem ko sama steza iz zelo kakovostnega lesa afriškega hrasta na planem lahko zdrži tudi več kot pol stoletja, to ne velja za smrekovo nosilno ogrodje, ki bi ne zdržalo več prav dolgo.

Izidi javnega razpisa bodo znano 40 dni po izteku roka za prijavo, se pravi po 10. juliju.