##IMAGE-2227828##

Reforma vinskega sektorja EU, ki je stopila v veljavo 1. avgusta, Sloveniji prinaša več evropskih sredstev, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Branko Ravnik z ministrstva za kmetijstvo. Poleg tega so ukrepi bolj prilagojeni slovenskim razmeram, kar bi lahko povečalo konkurenčnost vinogradniško-vinarskega sektorja.

Ključna novost nove tržne ureditve za vino v EU je spremenjen način črpanja evropskih sredstev za ukrepe ureditve trga z vinom. Od prihodnjega leta dalje bodo tako sredstva v proračunu EU vnaprej razdeljena med države članice v t.i. nacionalne ovojnice. Države članice sredstva lahko na podlagi vnaprej pripravljenih petletnih programov porabijo za tiste ukrepe, ki jim najbolj ustrezajo.

Slovenski vinarski sektor bo po besedah generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branka Ravnika po novem iz EU prejel bistveno več sredstev kot v preteklosti. Namesto sedanjih 2,7 milijona evrov letno bo Sloveniji prihodnje leto dodeljenih 3,5 milijona evrov, višina sredstev pa se bo nato z leti povečevala vse do 6,1 milijona evrov leta 2012.

Slovenija bo iz EU črpala sredstva za prestrukturiranje vinogradov, promocijo na trgih tretjih držav in uporabo zgoščenega grozdnega mošta za obogatitev vina. Od leta 2010 pa bo del sredstev, milijon evrov letno, namenila tudi za ohranjanje vinogradov na strmih legah, je pojasnil Ravnik.

Preostalih razpoložljivih ukrepov nove ureditve trga z vinom Slovenija ne bo izvajala s sredstvi iz nacionalne ovojnice. Podpore za prestrukturiranje predelovalnih zmogljivosti bodo pridelovalci še naprej lahko pridobivali iz sredstev programa za razvoj podeželja, zavarovalne premije pa bodo sofinancirane iz državnih pomoči. Ostala razpoložljiva ukrepa - zelena trgatev, ko se grozdje v celoti poreže že v zeleni fazi, in destilacija - za slovenske pridelovalce po navedbah Ravnika nista zanimiva.

Vse članice EU imajo v prvih treh letih na voljo tudi ločena dodatna sredstva za krčenje vinogradov. Tistim, ki se ne želijo več ukvarjati z vinom, bo omogočena preusmeritev v drugo panogo.

Slovenija je določila vinske reforme prenesla v nacionalno uredbo o ureditvi trga z vinom. Vanjo so poleg ukrepov reforme EU vključeni tudi nacionalni ukrepi, ki so financirani samo iz slovenskega proračuna. Ti ukrepi so na primer pomoč vinarjem za sodelovanje na sejmih, izobraževanje vinarjev, tržne raziskave in svetovalne storitve.

Sredstva se bodo dodeljevala neposredno na podlagi uredbe, kar pomeni, da ni predvidenega posebnega poziva ali razpisa. Do pomoči so upravičene gospodarske družbe ali zadruge, registrirane za pridelavo in stekleničenje vina oziroma kmetijska gospodarstva s povprečno letno količino najmanj 20.000 litrov vina zadnjih treh letnikov, prijavljeno v register. Upravičene so tudi gospodarske družbe, ki niso registrirane za pridelavo in stekleničenje vina, a so lani prejemale podporo kot organizacije proizvajalcev ali je med njihovimi ustanovitelji oziroma družbeniki najmanj ena izmed gospodarskih družb, registrirana za pridelavo in stekleničenje vina.

V Sloveniji je po podatkih ministrstva v register vpisanih okoli 17.000 hektarov vinogradov. Skupno okoli 25.000 slovenskih pridelovalcev letno proizvede me 80 in 100 milijonov litrov vina, odvisno od letine. Uvoz in izvoz vina sta uravnotežena; Slovenija letno tako izvozi kot izvozi med štiri in pet milijonov litrov vina.