##IMAGE-3312861##

Na ministrstvu za okolje in prostor so konec julija izdali odločbo, s katero so odpravili soglasje za opravljanje dimnikarske dejavnosti Dimnikarstvu Ekoplamen iz Šmihela, ki ga je, kot smo poročali, lansko poletje izdala Mestna občina Novo mesto. Dvomov, komu zaupati čiščenje dimnika, ki so pred začetkom lanske kurilne sezone begali številne občane, saj je vsaka od dveh dimnikarskih služb trdila, da je edina pristojna za opravljanje dimnikarske dejavnosti, tako letos ne bi več smelo biti. Na območju novomeške občine, pa tudi šmarješke in straške, dimnike na podlagi veljavno sklenjene koncesijske pogodbe iz leta 2004 edini legalno ometajo le Mihelčičevi dimnikarji.

Na omenjenem ministrstvu so Dimnikarstvo Ekoplamen sicer že konec marca pozvali, naj se opredeli o zahtevi Dimnikarstva Marjana Mihelčiča po odpravi omenjene odločbe župana, a se to na poziv ni odzvalo. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je pravica do izvajanja dimnikarske javne službe po zakonu posebna oziroma izključna pravica do izvajanja te dejavnosti na določenem območju, ki jo lahko pridobi le oseba, ki je bila na podlagi predpisanega postopka izbrana z upravno odločbo vlade. Občina pa je s soglasjem mimo določila zakona podjetju Ekoplamen podelila pravico do izvajanja dimnikarske javne službe na območju novomeške občine. Kot določa zakon, je pravico do izvajanja dimnikarske javne službe mogoče pridobiti na podlagi odločbe o izbiri, za izdajo katere je pristojna vlada, saj gre za državno in ne občinsko gospodarsko javno službo. Pritožba zoper odločbo po zakonu ni dopustna, občina oz. omenjeno dimnikarstvo pa lahko v roku 30 dni sproži upravni spor.

Marjan Mihelčič je z odzivom ministrstva zadovoljen, pravi pa, da so mu dimnikarji Ekoplamena naredili veliko škodo. Ne le da so med ljudmi ustvarjali zmedo in nezaupanje nad njegovimi storitvami, izdajali so tudi potrdila o ustreznosti kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri novogradnjah. Družba je delovala le na podlagi obrtnega dovoljenja, ki za opravljanje tovrstne dejavnosti ne zadošča, registrirana pa je bila le za čiščenje objektov in opreme. Pravi, da dimnikarji Ekoplamena še vedno delajo na terenu, računa pa, da bo na podlagi izdane odločbe ministrstva vendarle ukrepala tudi inšpekcija.

Pritožbe nad delom dimnikarjev, zaradi česar naj bi se pravzaprav župan odločil podeliti soglasje za opravljanje dimnikarske dejavnosti še eni družbi, Mihelčič zavrača.

“Če gre za resne pritožbe nad našim delom, smo jih po zakonu dolžni odpraviti in tudi jih. Svoje delo resno opravljamo tako, kot od nas zahteva država, ki predpiše ceno, roke, čiščenje in tudi nadzor,” pravi. Mihelčič se je sicer z 12 dimnikarji v juliju prijavil tudi na razpis za opravljanje dimnikarske dejavnosti v občinah Šentjernej, Metlika, Semič, Dolenjske Toplice, Žužemberk in Mirna Peč. Priznava, da med dimnikarskimi službami vlada borba za terene, kjer koncesija še ni bila podeljena.

Dimnikarstvo Mihelčič je na pristojnem ministrstvu že konec decembra 2004 vložilo vlogo o zainteresiranosti za podelitev prve koncesije, saj ima na podlagi zakona tudi pravico do nje. V določbi zakona namreč piše, da se prva koncesija za izvajanje gospodarske javne dimnikarske službe podeli brez javnega razpisa osebi, ki ima na dan uveljavitve uredbe z občino sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za izvajanje dimnikarske službe. Na ministrstvu za okolje in prostor so nam pred kratkim potrdili, da Mihelčiču koncesija pripada, postopki za to naj bi potekali, kdaj bo ministrstvo koncesijo podelilo, pa ni znano. Mihelčič pravi, da zanj pravzaprav ne bi bilo nič drugače, če bi mu podelili koncesijo, saj zanj že sedaj veljajo enaka pravila kot za koncesionarje, prav tako je podvržen enakemu nadzoru.