Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom Alojza Soka so se danes na pobudo Sveta pokrajine Posavje sestali na nujni seji v Sevnici in se seznanili z oceno letošnje škode v sadjarstvu in vinogradništvu v Posavju. Ta bo po prvih ocenah presegla poltretjo milijardo tolarjev.

Rešitev v zavarovanju letine?

Odbor za kmetijstvo sicer ugotavlja, da Slovenija od leta 1998 namenja veliko denarja za blažitev škode po suši, toči in poplavah. V povprečju je na leto 22 takšnih neurij, ki prizadenejo vsaj eno od kultur. Vendar rešitev za kmetijstvo ni v dajanju pomoči, ki jo pridelovalci porabijo za golo preživetje. Denar je treba usmeriti namensko v zaščito pridelave, kmetijce pa stimulirati za zavarovanje letine. V Sloveniji je letno zavarovana le petina kmetijske proizvodnje. Delno zato, ker so visoke premije, delno pa je krivda v politiki izplačila državne pomoči po elementarnih nesrečah, saj zavarovani kmetje od države dobijo manj od nezavarovanih.

Člani odbora podpirajo stališče Kmetijsko gozdarske zbornice o nujnosti vzpostavitve sistema vzajemne zavarovalnice. Po ocenah bi v štartu sistem stal 3 milijarde tolarjev, kar pomeni, da bi država vsaj do polovice subvencionirala premije, komercialne zavarovalnice pa bi dobile koncesijo za sklepanje teh zavarovanj. Ob tem je potrebno zagotoviti še rizični sklad za nadomestilo škod, ki jih zaradi tveganosti ni mogoče zavarovati.

Predsednik Upravnega odbora GIZ-a Sadjarstvo Boštjan Kozole pričakuje, da se bo vlada za sistem vzajemnega zavarovanja odločila še pred zorenjem naslednje letine. Špela Trpin iz kmetijskega ministrstva pa pravi, da so v pripravi proračuna sicer načrtovana sredstva, vendar bo vlada najprej naredila temeljito analizo in se nato odločila, kakšen sistem bo postavila.

Odbor za kmetijstvo vladi še priporoča, naj prilagodi kriterije za pridobivanje denarja za postavitev protitočnih mrež in namakalnih sistemov iz strukturnih skladov možnostim naših pridelovalcev, tako da bodo sredstva lažje dostopna. Spremeniti je potrebno tudi predolg in zapleten postopek pridobivanja vodnih koncesij za namakanje.