R. B., arhiv DL

##IMAGE-3625888##

V Novem mestu, ki slovi po številnih in pomembnih prazgodovinskih arheoloških najdbah, mesto pa so pred desetletjem poimenovali za mesto situl, so po desetletnih pripravah konec preteklega leta napovedali postavitev arheološkega parka. Ta naj bi na novomeški Kapiteljski njivi in sosednjem Marofu zaživel v prihodnjih treh do petih letih. Arheolog Dolenjskega muzeja in vodja večdesetletnih arheoloških raziskav na Kapiteljski njivi Borut Križ je povedal, da naj bi v arheološkem parku združili arheološke, turistično-rekreacijske, izobraževalne in ekološke prvine.

Pravzaprav naj bi šlo za mestni park z arheološkimi vsebinami, ki bi obsegale rekonstrukcijo vsaj dela prazgodovinskega obzidja in prazgodovinskih koč, vnovično nasutje mogočnih zemljenih gomil, predstavitev domačih živali in železnodobnih poljedelskih kultur ter vrsto delavnic in prikazov prazgodovinskega življenja.

V okviru parka nameravajo zgraditi še sprejemno-informacijsko središče, kjer bi posredovali vse podatke v zvezi z arheološkimi potmi širšega območja, prikazali novomeško arheološko dediščino, skrbeli za vodene oglede in vzdrževanje ter urejanje parka.

Sicer pa bi radi postavili in v skladu s smernicami konservatorskega načrta uredili park odprte vrste, brez ograj in omejitev, kot jih poznajo v znanih tujih arheoloških parkih. V okviru parka naj bi v bližnji nekdanji kmetiji poskrbeli tudi za gostinske usluge, je še povedal Križ.

Novomeški župan Gregor Macedoni je pri predstavitvi občinskega proračuna za prihodnji leti vzpostavitev Arheološkega parka Marof uvrstil med prednostne naloge. Na Mestni občini Novo mesto pa so pojasnili, da so že začeli s posameznimi dejavnostmi za uresničitev projekta.

Na omenjenem območju že potekajo določene priprave za ureditev prometnih povezav, v pripravi je izvedba tematske poti Kettejev drevored, s sodelovanjem ljubljanske Fakultete za arhitekturo pa naj bi na temo arheološkega parka marca pripravili večdisciplinarno delavnico.

Glede financiranja projekta so dodali, da ga ocenjujejo na 5,8 milijona evrov, občina pa naj bi večino denarja zagotovila iz evropskih virov. Del tega iz ukrepov trajnostne urbane strategije, v določeni meri bo možno računati na sredstva celostne prometne strategije, razliko pa naj bi prispevala sama.

Z novomeške občine so še sporočili, da bi lahko z določenimi dejavnostmi, povezanimi predvsem s vsebino projekta, z njegovo promocijo in izobraževanjem, manj pa z rekonstrukcijo območja, začeli že letos.