Profimedia

Slovenska podjetja se v prihodnjih letih soočajo z obsežnim valom lastniških prenosov, pri čemer več kot dve tretjini lastnikov, starejših od 65 let, še nima izdelanega načrta nasledstva.

To sta ključni ugotovitvi raziskave "Analiza lastniških struktur v slovenskem gospodarstvu in potenciala za spodbujanja družbeno-odgovornega lastništva", ki jo je izvedla Univerza v Ljubljani, med drugimi pa jo je podprlo ministrstvo za solidarno prihodnost.

Pomanjkanje načrtov nasledstva in visoka starostna struktura

Rezultati so pokazali, da 67,1 odstotka podjetij, katerih lastniki so starejši od 65 let, nima pripravljenega načrta za prenos lastništva. V Sloveniji, kjer po ugotovitvah raziskave prevladujejo družinska podjetja (76 odstotkov), to predstavlja resno tveganje za stabilnost gospodarstva.

Anketa opravljena med podjetji je pokazala, da je najbolj zaželena oblika prenosa ostaja družinsko nasledstvo, a podatki agencije SPIRIT kažejo, da je le devet odstotkov potomcev zainteresiranih za prevzem.

Več kot polovica lastnikov podjetij (51,5 odstotka) je starejših od 56 let, skoraj petina (19,2 odstotka) pa jih je že presegla starost 65 let. To pomeni, da bo v prihodnjem desetletju lastnika zamenjalo več kot tisoč podjetij, ki še nimajo jasne strategije za prihodnost.

Raziskava pokazala potencial za delavske prevzeme

Raziskava je pokazala tudi visoko koncentracijo lastništva, saj ima največ slovenskih podjetij enega (44,4 odstotka) ali dva lastnika (30,7 odstotka). Povprečni delež največjega lastnika znaša 75,6 odstotka.

Kot ena izmed perspektivnih in družbeno odgovornih poti se ponuja lastništvo zaposlenih. Podjetniki so med prednostmi te oblike izpostavili višjo motivacijo in pripadnost zaposlenih, boljšo produktivnost in stabilnost v krizah. Odkup s strani zaposlenih se je po priljubljenosti uvrstil na tretje mesto, takoj za družinskim nasledstvom in prodajo konkurenčnemu podjetju.

Solastništvo zaposlenih potrebuje institucionalno podporo države

Kljub prepoznanemu potencialu se kot glavne ovire za uvajanje solastništva zaposlenih pojavljajo pomanjkanje informacij, izkušenj ter finančne omejitve. Ugotovitve kažejo na potrebo po aktivni vlogi države pri oblikovanju ustrezne zakonodaje, finančnih in davčnih spodbud ter svetovalnih mehanizmov.