Trgovci opažajo porast prodaje slovenskih dobrot
O pomenu prehranske samooskrbe po malem čivkajo že vrabci, toliko je bilo namreč na to temo povedanega v zadnjem času, zlasti v luči epidemije, ko se je tudi kmetijsko ministrstvo skupaj z nekaterimi deležniki v prehranski verigi pospešeno lotilo ozaveščanja potrošnika o domači, lokalno pridelani hrani in spodbujanja k njenemu nakupu. V Sloveniji za svoje potrebe še vedno pridelamo le okoli 35 % hrane. V primeru črnega scenarija bi se nam ob tako nizki samooskrbi in podnebnih spremembah, ki nam grozijo, lahko zgodilo, da bomo odvisni od uvožene hrane.
Po evropskih merilih imamo namreč v Sloveniji najmanjšo površino rodovitne zemlje na prebivalca v Evropi, zato je tema lokalne prehranske samooskrbe temeljnega pomena za prehransko varnost Slovenije.
Zdi se, da smo se znašli v nelogičnem položaju, v katerem narašča povpraševanje po lokalno pridelani, sledljivi, zdravi in kakovostni hrani, slovenski kmetje imajo težave s prodajo svojih pridelkov, kmetijstvo in podeželje nasploh ostajata neizkoriščeni potencial, trgovske police pa so še vedno polne uvožene hrane. Kako je s promocijo slovenske hrane pri naših glavnih trgovcih, nas je zanimalo, pa tudi, ali kupci več posegajo po domačih proizvajalcih slovenske hrane.
Jager: »Manj kilometrov, a več znoja«
V trgovinah Jager se kot lokalni trgovec že od začetka poslovanja trudijo, da na policah ponujajo predvsem slovensko blago, če je le možno, lokalne proizvodnje. »Sodelujemo skoraj z vsemi slovenskimi proizvajalci, prav tako z mnogimi slovenskimi kmetovalci, in to brez posrednikov. Z veliko dobavitelji kmetijskih pridelkov sodelujemo že skoraj 30 let, rastejo z nami in se razvijajo. Težko je govoriti o številkah, saj je navajanje deleža slovenskega blaga na naših policah lahko zavajajoče. Opaziti je, da kupci vse raje vidijo slovenski in še posebej lokalni izdelek na polici, a se žal za nakup še vedno preredko odločijo. Lokalni izdelek je namreč zaradi manjšega obsega pridelave in zaradi več ročnega dela sicer nekaj dražji, a je običajno tudi kakovostnejši, v njem je 'skritih' manj prevoženih kilometrov, a morda več kapljic znoja. Pri nas lahko kupci na primer poleg sezonskega sadja in zelenjave najdejo tudi 100-odstotno slovenski kruh iz Ptujskih pekarn. Te uporabljajo izključno pšenično moko iz pšenice, ki je dozorela v Podravju in je bila zmleta v lokalnem mlinu Korošec s skoraj 80-letno tradicijo,« razlaga Boštjan Jager. Med najbolj priljubljenimi lokalnimi izdelki v trgovinah Jager so kozjanski spuhci, slovenska krušna moka Jager, ržena moka Korošec, fižol češnjevec s kmetije Zavec, jabolčni sok Carjevič s kmetije Rožman in bio kozjanski musli s kmetije Ivanc.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
