B. B.

##IMAGE-3477783##

Odseki južnega dela tretje razvojne osi bodo umeščeni v prostor najpozneje v prvi polovici prihodnjega leta, kdaj naj bi povezavo zgradili, pa udeleženci današnje okrogle na Otočcu niso želeli ugibati. Vrednost izvedbe projekta je ocenjena na 600 milijonov evrov, strošek izgradnje celotne tretje razvojne osi pa naj bi presegel dve milijardi evrov.

Kot je na okrogli mizi z naslovom Možne poti za uresničitev projekta izgradnje južnega dela tretje razvojne osi, ki sta jo priredila Društvo za ceste jugovzhodne Slovenije in Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine, povedal direktor republiške direkcije za ceste Gregor Ficko, je ocena stroška izgradnje hitre ceste od avstrijske do hrvaške meje groba ocena, znesek pa je enak vrednosti približne tretjine programa izgradnje slovenskega avtocestnega križa.

Po njegovih besedah bo šlo za izredno velik organizacijski in finančni zalogaj, večina deležnikov od politike do prebivalcev in gospodarstva pa pričakuje, da bo rok izgradnje tretje razvojne osi za tretjino krajši od gradnje avtocestnega križa, ki je trajala 15 let.

Po prostorski umestitvi ceste se bo treba po Fickovih navedbah začeti pogovarjati o pripravi finančnega načrta projekta, razmisliti pa bo treba tudi o organizaciji njegovega vodenja, saj na direkciji za ceste menijo, da ji način organizacije za del, ki ga pokriva sama, z vidika zagotavljanja denarja in ustreznega inženirskega kadra ne omogoča njegove optimalne izvedbe.

Gre za ključna vprašanja, s katerimi se ni še nihče ukvarjal, v kratkem pa se bo treba o njih pogovoriti z najvišjo politiko, ki se bo morala odločiti, kako projekt speljati, je opozoril Ficko.

Kot je dodal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Gašperšič, pri umeščanju južnega dela omenjene ceste kakšnih večjih težav doslej niso imeli. Ker se je v četrtek začela javna razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta na njenem odseku od Novega mesta do Malin v Beli krajini, pa upajo, da morebitne pripombe postopka ne bodo zavrle.

Okrogle mize se je udeležil tudi župan mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič, ki je pojasnil, da glede predstavljene cestne trase, ki predvideva tudi izgradnjo novomeškega štiripasovnega cestnega obroča, ne pričakujejo veliko pripomb. Predsednik uprave metliške Kolpe Mirjan Kolovec pa je poudaril, da je cesta tretje razvojne osi, vključno s predorom skozi Gorjance, za belokranjsko gospodarstvo, ki je pozimi večkrat skoraj odrezano od sveta, ključnega pomena.