Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Pogledi krajinskih arhitektov na urejanje prostora oziroma nekoliko drugače povedano načrtovanje vsega, kar bo človek s svojimi posegi spremenil v urbanem okolju in kulturni krajini, so drugačni od arhitektov, ponavadi pa tudi od pogledov politikov, to je tistih, ki odločajo o tem kaj in kako se bo gradilo ali uredilo. Svoje poglede so krajinski arhitekti v četrtek predstavili na okrogli mizi v Kulturnem centru Janeza Trdine, kjer so odprli tudi fotografsko razstavo Oblikovanje krajine.

Fotografska razstava fotografij krajinskoarhitekturnih ureditev je plod natečaja, ki ga je Društvo krajinskih arhitektov pripravilo ob petindvajsetletnici delovanja, razstavljenih pa je trideset najbolje ocenjenih fotografij, ki so jih posneli bodisi avtorji krajinskoarhitekturnih ureditev sami ali pa so to delo opravili fotografi. Kot so zapisali prireditelji ob razstavi, želijo s tem prispevati k boljšemu razumevanju, promociji in zavedanju o pomenu dela krajinskih arhitektov in njihovi vlogi pri kakovostnem urejanju prostora. "Na ta način želijo člani društva širši javnosti pokazati ustvarjalnost krajinskih arhitektov in opozoriti na raznovrstnost ureditev ter različne pristope k oblikovanju odprtega prostora, predvsem pa na nujnost pretehtanih strokovnih rešitev, ki morajo ob upoštevanju različnih omejitev zagotoviti uporabnost in izpolnjevati estetska merila. Oblikovana krajina je del našega vsakdana, saj se z njo srečujemo na poti v šolo in v službo, v mestu in na podeželju, na potovanju, v prostem času, ob rekreaciji, na prireditvah, v prostorih spomina in drugih javnih prostorih," so zapisali.

Preberite še ...

Turizem

Romarska pot, ki jo Hrvati ohranjajo že več kot 800 let

Okroglo mizo v Novem mestu je Društvo krajinskih arhitektov pripravilo v sodelovanju z Društvom arhitektov Dolenjske, besedo pa so dobili Jelka Hudoklin iz podjetja Acer, Marija Peršin Kolbezen, ki se z načrtovanjem prostora ukvarja na črnomaljski občini, vodja novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Mitja Simič, Izidor Jerala, podsekretar za prostorsko načrtovanje na novomeški občini, ter Suzana Simič iz podjetja Acer, ki je okroglo mizo vodila.

Jelka Hudoklin je poudarila pomembnost urejene krajine v urbanem okolju in tudi funkcionalno in ekološko funkcijo te: "Parkov in igrišč na Dolenjskem nimamo, razen nekaj površin, kjer so postavljena otroška igrala. Ukvarjamo se z avtocestami in hidroelektrarnami in pokopališči. A drugod po Sloveniji ni povsod tako. Za področje urejanja krajine ni nosilca in je rezultat odvisen predvsem od ozaveščenosti vseh udeleženih v procesu urejanja prostora. Zdaj vlogo nosilca dobiva Ministrstvo za okolje in prostor. Prepoznavnost Slovenije je v večini primerov vezana na prostor. Poleg kakovostnega načrtovanja je še kup dejavnikov, ki vplivajo na podobo.Vse kar počnemo, vpliva na prostor, pa naj bo to zaraščen travnik, posekan vinograd ali pločevinasta streha in plastična okna na zidanici," je opozorila Hudoklinova.

Marija Peršin Kolbezen sicer ni krajinska arhitektka, s strokovnjaki krajinske arhitekture pa se je srečala šele pri delu na občini, a zdaj z njimi veliko sodeluje. Delavnico o urejanju obvodnega prostora v sklopu urejanja mestnega jedra v Črnomlju je vodil Novomeščan dr. Davorin Gazvoda, profesor krajinskega oblikovanja na Biotehnični fakulteti. "Ta delavnica je bila temelj za izdelavo načrta ureditve mestnega jedra in zdaj že urejamo tudi obvodni prostor, ki do zdaj ni bil urejen. Pri krajinskih arhitektih me fascinira njihova povezanost z naravo," je povedala Marija Peršin Kolbezen.

Mitja Simič je izrazil zadovoljstvo, da taka razstava sploh je, kar pomeni, da obstaja kakovostno urejanje prostora. "Na slikah je tudi vsaj en objekt, ki je že registriran oziroma razglašen za kulturno dediščino. Gre za novomeško pokopališče v Srebrničah. Vesel sem, da jim je uspelo v dediščino uvrstiti nov objekt. Čeprav na področju kulturne dediščine delam že sedemindvajset let, pa nam v tem času na našem območju ni uspelo obnoviti oziroma urediti niti enega zgodovinskega parka. Vendar povsod po Sloveniji temu ni tako, kar potrjuje tudi bližnji primer parka sevniškega gradu. V Novem mestu imamo zametke parkov ob gradu Grm in ob Božjem grobu pa tudi Marof  bi lahko postal tako mestni park kot tudi arheološki park. Tu je velik potencial. Naš cilj je ne le biti dober ampak postati najboljši. Žal se zadnje čase bolj kot z razglašanjem kulturnih spomenikov ukvarjamo z brisanjem teh iz spiska kulturne dediščine, ker ugotavljamo, da na nekoč zavarovanih območjih nimamo več kaj varovati. En tak primer je Trška gora, ko smo jo kot celoto izločili in na njej varujemo le še posamezne objekte. Pri skrbi za kulturno krajino pa je potrebno sodelovanje na različnih področjih, tudi s kmetijskim področjem. Če na primer nekdo nekje postavi intenziven sadovnjak, s tem poruši podobo krajine. Zelo pomembno je tudi iti med ljudi in jim pojasniti, zakaj je nekaj vredno varovati," je opozoril Mitja Simič.

Izidor Jerala je, kot je poudarila Suzana Simič, strokovnjak, ki zna na urejanje prostora pogledati tudi z nekaterih drugih zornih kotov, tako z ekonomskega ali kmetijskega vidika kot tudi skozi paragrafe. "Za študij krajinske arhitekture sem se odločil na osnovi zloženke, ki je ta poklic razglašala za poklic prihodnosti, v kateri bo zelo pomembno ohraniti okolje tudi za zanamce. Ni mi žal, da sem nasedel in da nisem šel študirat kemije, ki me je že od otroštva tako zanimala. Pri načrtovanju urejanja prostora je pomembno razumeti različne procese, tako naravne kot tudi družbene. Bistveno je, da si najprej razložimo zakaj se je nekaj tako dogajalo v preteklosti, potem lahko vemo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Pogledati moramo, kaj so dolenjski ljudje leta in leta delali v preteklosti, kako so delali terase, kako so urejali vinograde, vrtove ... To je treba razumeti. Videti moramo, kaj imamo dragocenega. Kaj bi v Portorožu dali za potke, kakršne imamo v Novem mestu ob reki Krki. V devetdesetih letih smo ogromno vlagali v kanalizacijsko omrežje, v katerega smo vložili toliko, kot v avtocestni križ. Rezultat tega so čiste vode. Južno od nas tega ne poznajo," našteva Izidor Jerala in izpostavi naloge načrtovalcev za prihodnost: "Naslednja faza je dokazati, da je v Novem mestu možno življenje brez avtomobila. Sam imam do službe peš deset minut, a nikoli ne pridem prej kot v dvajsetih minutah, ker vedno koga srečam in klepetam. Ti stiki so v današnjem načinu življenja zelo pomembni in dragoceni," doda Jerala in navrže še idejo o "izolaciji" južnih in zahodnih fasad z bršljanom ali divjo trto, ki hišo lahko poleti ohladijo tudi za več stopinj, med rastlinjem in fasado je nizka vlaga, temperature pa nihajo minimalno. "To so brezplačni ukrepi, to rastlinje lahko nekje ukrademo in razmnožimo, to nič ne stane," lastnike hiš izzove Jerala.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista