Jure Klobčar in Lidija Markelj

S tem je nekaj narobe. To je tako kot tisto: Za vse vaše odgovore bomo poiskali vprašanja. Sliši se bedasto. A niti ni. Približno tako je v medicini. Znaki bolezni so odgovori telesa na vzroke. Zato v medicini velja pravilo, da je treba poiskati vzroke zdravstvenih težav in jih odpraviti. Če zdravnik ne pozna vzrokov ali pa če medicina zanje ne pozna zdravila, le blaži simptome, posledice bolezni. A to običajno ni rešitev. 

Kriminal je nekaj takega kot glavobol, vročina, bruhanje in driska. Če ga želimo odpraviti, je treba poznati vzroke, jih skrbno raziskati in odpraviti. Odločnejše kaznovanje kriminalnih dejanj na tak ali drugačen način, z zaporom ali s tem, da se do zdaj neizterljive kazni odtegnejo od socialne pomoči, bo morda koga res odvrnilo od kakšne barabije, a dokler se trajno ne poseže v vse tisto, kar posameznika, skupino oziroma pomemben del neke družbene skupnosti pripelje do tovrstnih dejanj, vse to ne bo učinkovalo.

Jure Klobčar in Lidija Markelj

Rešitev romskega vprašanja ni enoznačna. Šutarjev zakon, ki je osredotočen predvsem na kriminal, ne bo rešil veliko. Ko se bodo stvari pomirile in pozabile, bomo ugotovili, da stvari kljub drugačnim obetom niso šle na bolje. Čeprav se nam danes zdi, da gre za korenite posege v nekatere sisteme, se bo izkazalo, da so spremembe bolj kot ne le kozmetične, in se jim bodo tisti, ki se jih tičejo, hitro prilagodili. Tako kot vedno do zdaj.

Romski kriminal je posledica neizobraženosti, nezaposlenosti in nezaposljivosti, revščine, življenja v človeku nedostojnih razmerah, socialnega okolja, sistema vrednot in ne nazadnje tudi tradicije. To so spremenljivke, ki jih je treba vstaviti v enačbo, katere rezultat je rešitev problema.

Romski kriminal je posledica, in ne vzrok. Blažitev posledic je lahko le kratkoročen ukrep, odprava vzrokov pa je edina in dolgoročna rešitev. O izobraževanju in zaposlovanju Romov pa tudi odpravi revščine je bilo povedanega ogromno, manj pa o tem, kako Romom vcepiti odgovornost zase in za svoja dejanja. Odgovor Roma, ki je razbijal klopco ob Krki, gospe, ki ga je prijazno vprašala, zakaj to počne: »Nam Romom nič ne morete, mi lahko delamo kar hočemo,« pove vse. Ta odgovor je lahko dobro izhodišče za poglobljeno analizo vzrokov in pripravo strategije, ki bi pomenila temelj reševanja in rešitve romskega problema.

Jure Klobčar in Lidija Markelj

Romski problem. Problem je izraz iz matematike. Pri reševanju matematičnih problemov so pomembne spremenljivke, neodvisne in odvisne. In konstante. Pri reševanju jih moramo upoštevati, sicer ne pridemo do rešitve. Tudi pri reševanju romskih problemov je tako. Če kdo misli, da je znanje matematike nekaj, česar človek v življenju ne potrebuje, razen takrat, ko gre za ocene v šoli, se moti. Vse, kar vidimo, zaznavamo, čutimo in razumemo ali ne razumemo, vse je matematika.