B.D.G.

##IMAGE-3457440##

Brežiška občina začenja s popisom škode po nedavnih neurjih. Škoda na poljščinah kmetom ne bo povrnjena, saj jim država subvencionira zavarovanje pridelka. Zgodba z več platmi, krajši konec pa potegnejo kmetje.

„V specifični situaciji smo, saj je največja škoda v brežiški občini na trajnih kulturah; gre za izgubo letošnjega pridelka, pa tudi tistega prihodnje leto in leta 2013. Zavarujemo pa lahko le pridelke v letošnjem letu in ne sadovnjaka ali vinograda, recimo,“ za Studio D pojasnjuje Boris Orešek s posavske Kmetijsko – gozdarske zbornice.

„Poleg tega je država omejila tako količino kot ceno pridelka, ki ga lahko zavarujemo na hektar, zavarovalnice pa so lani uvedle odbitne franšize. Ko torej potegnemo črto, lahko kmet v nekaj letih propade zaradi plačila premij.“

Orešek meni, da je s tem ukrepom država ves rizik prenesla na zavarovalnice, te pa so pač s svojih ramen – kot posledica leta 2008, ko so izplačale približno 37 milijonov evrov odškodnin – to breme prenesle nazaj na ramena kmetov.

Poudari, da država kmetom ponuja nekaj, zavarovalnice pa nekaj drugega in izpostavi, da je že lani v sistemu subvencioniranih zavarovanj nastala čudna situacija; leto prej je tega denarja zmanjkalo, lani ga je ostala polovica neporabljenega, letos pa je porabljena le desetina, morda le petina.

„Država je rezervirala 12, 13 milijonov, z reprogramom jih je vzela 5, ostalo jih je 8. Nekaj čez milijon je porabljenih, 2 milijona bosta porabljena za zavarovanje živine, ostalo bo neporabljeno. Najbrž bo šel ta denar nazaj v proračun,“ je razočaran prvi mož posavske kmetijske zbornice.

Kaj pa preventivni ukrepi kmetov?

Kaj pa investiranje v zaščitne mreže? Kako, da se jih na takšnih izpostavljenih območjih ne poslužujejo v večji meri? „Res je, to imate prav. Edini ukrep zoper takšne ujme v bodoče so protitočne mreže, kjer pa smo spet pri denarju, vendar tudi času. Gre za ukrep, ki ga ne moremo sprovesti v enem letu. Potrebujemo torej prehodno obdobje z zanesljivo finančno podporo države, da se sadjarji odločijo, da pokrijejo te svoje sadovnjake.“

Na kmetijsko ministrstvo so že naslovili zahtevo, da vendarle sistemsko uredi zaščito kmetov na tem območju: „Z državo se več ne moremo pogovarjati o poplačilu škode, pač pa predvsem, kako bomo ohranili kmetije,“ sklene Orešek.