Matej Arh

Ključni dejavnik pri izbiri nastanitve je cena, ki je pri zasebnikih višja kot v študentskih domovih. V zasebnem najemu bi v prestolnici za sobo odšteli nekje od 250 do 450 evrov na mesec in za garsonjero med 500 in 800 evrov. Odvisno od oddaljenosti nastanitve od središča mesta in drugih komunalnih stroškov.

Študentski domovi so cenejša in tudi bolj stabilna možnost skozi celotno študijsko leto. Mesečna najemnina z državno subvencijo znaša od 90 do 180 evrov, ponekod pa tudi več. V ceno so vključeni vsi osnovni stroški: elektrika, voda, ogrevanje in internet. Prav tako ni potrebna kavcija oziroma varščina in ni odpovednih rokov, kot je to običajno pri zasebnikih. Najemodajalci večinoma vnaprej zahtevajo varščino, ki je pogosto v višini več najemnin.

Ali je dovolj prostora za vse?

Ob teh možnostih se porodi vprašanje, ali je dovolj postelj za vse študente? In tudi, kaj se zgodi, če študentu ne odobrijo doma ob začetku študija? Ali v primeru, ko ga dobi šele novembra, obstaja rešitev začasne nastanitve ter ali se mora študent za nekaj časa zanašati na prevoz od domačega naslova do fakultete? Največji primanjkljaj študentskih postaj je na Obali in v Ljubljani, medtem ko število postelj v Mariboru zadostuje za potrebe tamkajšnjih študentk in študentov, navajajo na vladnem portalu.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je za rešitev študentske bivalne problematike pripravilo tako hitre kot dolgoročne rešitve. Subvencije za bivanje sicer rastejo, nekaj novih kapacitet je bilo tudi zgrajenih, nekaj jih je v načrtu, vendar študentski domovi še zdaleč ne morejo zadostiti celotnemu povpraševanju. "Najhitrejši možen ukrep je dvig subvencij za bivanje pri zasebnikih," pravi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Z novim študijskim letom bodo tako subvencije za bivanje pri zasebnikih izenačene z višino dodatka k državni oziroma Zoisovi štipendiji za bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča, še navajajo na vladnem portalu. "Medtem ko subvencija znaša 32 evrov, znaša dodatek približno 100 evrov. Z novim študijskim letom bo tudi subvencija znašala približno 100 evrov." Zaradi sedanje razlike v znesku mnoge študentke in študenti vložijo tako vlogo za subvencionirano bivanje pri zasebnikih kot tudi vlogo za štipendijo.

"Če dobijo štipendijo in s tem dodatek za bivanje, sprejmejo slednje, vloga za subvencijo pa propade. Tako ostane neizkoriščenih veliko subvencij in posledično potencialnih študentskih postelj pri zasebnikih," pojasnjuje minister Papič. Ministrstvo se je odzvalo na napovedi o morebitnem dvigu stanarin v javnih študentskih domovih in po sestanku z domovi iz Ljubljane, Maribora in Primorske zagotovilo, da do podražitev za zdaj ne bo prišlo. Pred morebitnim dvigom bo najprej narejena analiza stroškov, saj ministrstvo ne želi, da bi breme padlo na študente. 

Na ministrstvu se sicer zavedajo situacije glede krize s posteljami in so v zadnjih dveh letih za obnove in vzdrževanje domov namenili skupno 20 milijonov evrov. V lanskem letu 10,5 milijona in 9,5 milijona v letu prej.

Matej Arh

Kaj pravijo študenti?

"Čakala sem en mesec, nato sem dobila sobo v Rožni dolini. Je cenovno ugodno, ampak precej glasno ponoči," je na portalu Reddit zapisala Ana, ki obiskuje Filozofsko fakulteto v Ljubljani.

O izkušnji z najemom zasebnega stanovanja je v anketi ŠOUM iz leta 2024 podal mnenje Blaž, ki obiskuje Fakulteto za naravoslovje in matematiko: "Najel sem sobo prek oglasa na bolhi. Cena je bila 260 €, brez dodatkov. Pred vselitvijo sem plačal kavcijo in še 60 € za čiščenje."

Tina, iz Biotehniške fakultete je za anketo ŠOU povedala: "Dom je super za prvo leto – hitro navežeš stike in je poceni. Kasneje pa si zaželiš miru."

Študentski dom je odlična izbira za mlajše in bolj družabne študente, zasebni najem pa bolj ustreza tistim, ki si želijo miru in samostojnosti, če si to lahko privoščijo. Za študentski dom je potrebno pravočasno spremljati razpise. Za zasebni najem pa je priporočljivo začeti z iskanjem že v začetku poletja, da bi se izognili morebitnem dvigu cen pred začetkom študijskega leta.

Matej Arh

Ljubljana ponuja 7.092 postelj, a kapacitete so vedno zapolnjene 

V prestolnici je situacija daleč najbolj kritična. Študentski dom Ljubljana (ŠDL) ponuja 7029 ležišč, ki pa so v celoti zasedena večino študijskega leta. Navajajo, da gre za dinamičen proces, saj se študenti med letom vseljujejo in izseljujejo, a že dalj časa velja, da ponudba ne dohaja povpraševanja.

Cene subvencioniranega bivanja so sicer precej nižje kot na trgu. V povprečju se gibljejo med 108 evrov na mesec, pri čemer najcenejša dvoposteljna soba stane 72 evrov, najdražja enoposteljna pa dobrih 171 evrov. V ŠDL poudarjajo, da poleg nastanitve ponujajo tudi pestro obštudijsko življenje in podporno okolje za študente. Kljub prenovam domov v Rožni dolini in na Mestnem logu pa so nadaljnje prenove odvisne od državnih sredstev.

Višje subvencije za študente

Dotrajani študentski dom v Ljubljani čaka prenova, subvencije za bivanje se zvišujejo

V Mariboru je manjši pritisk in nekoliko višji standardi

Za razliko od Ljubljane, kjer povpraševanje presega kapacitete, je zgodba v Mariboru nekoliko bolj obvladljiva. Študentski domovi Univerze v Mariboru (UM ŠD) ponujajo 2648 ležišč, od tega jih je 950 namenjenih novim stanovalcem. Trenutno biva tam tudi več kot 100 tujih študentov.

Ne samo, da so kapacitete zadostne, v se Mariboru ponašajo tudi z visokim standardom bivanja: enoposteljne sobe, apartmaji, skupni prostori za študij in druženje, ter celo zen soba, gaming soba in kino dvorana. V ceno, ki se giblje med 101 in 237 evri mesečno s subvencijo, so vključeni vsi stroški: od interneta do pralnic in fitnesa. Cene se bodo prihodnje leto sicer nekoliko zvišale, vendar bodo dodatne stroške večinoma pokrile povišane subvencije.

Matej Arh

Na Obali novi dom Barka 2 in 119 novih postelj

Na Primorskem se je letos končno zgodil premik. Univerza na Primorskem je z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije odprla nov študentski dom Barka 2, kjer bo na voljo dodatnih 119 postelj. Vseljevanje se bo začelo z začetkom drugega semestra, sobe pa so sodobne, dostopne z dvigalom in različnih tipov. Kljub novemu domu je prav Obala, skupaj z Ljubljano, med območji z največjim primanjkljajem študentskih ležišč.

Minister Papič, je ob odprtju izpostavil, da študentski dom ni le prostor za spanje, temveč drugi dom, prostor za povezovanje in razvoj. Poudaril je, da bo država problem pomanjkanja reševala tudi z zvišanjem subvencij in spremembami na nepremičninskem trgu.

Novo študijsko leto

Subvencije za študentske domove dvignili za 40 odstotkov

Po podatkih ministrstva za visoko šolstvo je v Sloveniji skupno število vpisanih študentk in študentov 72.694. Subvencioniranih mest pa je razpisanih 12.232. Koliko študentov biva pri zasebnikih, doma ali v dijaških domovih, še ni uradnega podatka. Ministrstvo je naročilo raziskavo na temo bivanja študentov in študentk. Navedli so, da rezultate pričakujejo leta 2026.

Če ostanete brez študentske postelje, ostane le trg

Za študente, ki ne pridejo do postelje, ostane le trg. Težava nastopi pri dolgih odpovednih rokih, zaradi katerih so študenti pogosto v neugodnem položaju, če v vmesnem času dobijo mesto v domu. V Mariboru zato priporočajo: "Če še niste povabljeni na vselitev do začetka oktobra, ne podpisujte dolgoročnih najemnih pogodb, ampak se raje odločite za začasne rešitve z možnostjo hitre prekinitve."

Na spletnih portalih, kot je Reddit, smo zasledili nekaj neuradnih podatkov, kjer naj bi dijaški domovi nudili začasne prostore za študente, ki čakajo na nastanitev v študentskem domu. Mnogi, pa se iz oddaljenih krajev vsakodnevno vozijo, saj preprosto ne dobijo optimalne možnosti za bivanje. Tisti, ki bivajo manj kot 25 kilometrov od kraja študija, do subvencije za bivanje niso upravičeni, a lahko koristijo kombinirane in tudi subvencionirane vozovnice za javni prevoz.