##IMAGE-3285812##

Novomeški občinski svetniki so kot sedma občina v Sloveniji in prva med mestnimi občinami soglasno potrdili nov občinski prostorski načrt (OPN). Gre za nov temeljni akt prostorskega razvoja novomeške občine, zadnji tak dokument pa je bil sprejet zdaj že kar davnega 1986. leta.

Na občini so s pripravo nove prostorske ustave, če si lahko dovolimo to primerjavo, začeli leta 2005, čeprav takrat še niso vedeli, da se bo dokument imenoval OPN, kar je določila šele naknadna sprememba zakonodaje.

Po številnih študijah, razgrnitvah in usklajevanjih so novomeški občinski svetniki predlog OPN-ja pred natanko letom dni sprejeli v prvi obravnavi, čemur so sledili meseci intenzivnih pogajanj s ključnimi soglasodajalci v Ljubljani. Najtrše orehe na ministrstvu za kmetijstvo in ministrstvu za obrambo, so občinski pogajalci na čelu z županom Alojzijem Muhičem ter vodjo oddelka za prostor Mojco Tavčar in njenim pomočnikom Izidorjem Jeralo tako strli šele pred tedni, minister za okolje Karel Erjavec pa je 19. novembra le izdal sklep s priporočilom za sprejem OPN-ja.

In kaj ta prinaša? Izraženo v številkah, 1.000 hektarjev novih zazidljivih površin, od katerih je slaba polovica v resnici že pozidana, s čimer dokument odpira možnost legalizacije številnih starih prostorskih grehov.

V razvojnem smislu Tavčarjeva med ključne pridobitve šteje takojšnje povečanje poslovne cone Cikava iz 40 na 100 hektarjev, rezervacijo prostora za vzhodno in zahodno novomeško obvoznico ter cesto južno od Regrče vasi, katere izgradnja bo odprla možnost pozidave na jugu. Med pomembnejše pridobitve uvršča še možnost gradnje več novih gospodarskih in poslovnih con na območju ob avtocesti ter umestitev arheološkega parka na območje Marofa.

Na drugi strani novomeškim pogajalcem ni uspelo spremeniti rabe zemljišča v lasti ministrstva za obrambo, tako da je območje med vojašnico in Mirnopeško cesto še naprej namenjeno obrambi, čeprav je dala novomeška stran ministrici za obrambo jasno vedeti, da ni v interesu Novega mesta, da bi vojašnica tam ostala, kaj šele, da bi jo razširili, pa tudi strateški del to območje še naprej obravnava kot potencialno gospodarsko cono.

Skratka, izplen pogajanj se ob ambiciozno zastavljenem načrtu zdi dober, sam OPN pa odpira številne možnosti razvoja. Tega se zavedajo tudi novomeški občinski svetniki, ki že dolgo niso kazali tako zadovoljnih obrazov. Celo iz opozicije, ki v tem mandatu ni skoparila s kritikami na račun župana in njegove ekipe, so pohvale kar deževale.

Pa vendar bo šele uporaba OPN-ja v praksi pokazala njegove resnične prednosti in slabosti, in šele posamezni občinski podrobni prostorski načrti (OPPN-ji) bodo tisti, ki bodo resnično omogočili izvedbo konkretnih projektov, ki jih opredeljuje OPN. Ali, kakor se je po izrečenih čestitkah županu, upravi in vsem izdelovalcem OPN-ja izrazil svetnik Tomaž Levičar: "Mestna občina Novo mesto je pred resnim izzivom, kako narisano na papirju in izposlovano v pogajanjih realizirati. To je pravi izziv, kjer se pokaže, katere občine so sposobnejše od ostalih."