Arhiv Štajerskega Tednika

Že tako smo vse bolj zaskrbljeni ob spremljanju dnevnih podražitev energentov, ki so običajno uvod v dvig vseh življenjskih stroškov, vključno s hrano, nato nas vznemirjajo še politiki naše skupne Evropske unije, saj več kot očitno snujejo strategije, ki so vse prej kot v prid državljanom. O predlogu prihodnje skupne kmetijske politike je bilo prelitega že veliko črnila, saj ga skoraj ni sektorja, ki bi bil z dokumentom zadovoljen.

Dvorezen meč: zmanjšanje FFS za polovico

Zdaj so se oglasili še v GIZ fitofarmacije in opozorili, da se bosta v primeru potrditve predlaganega načrta močno zmanjšali tako evropska pridelava hrane kot njena kakovost, zaradi česar se bo hrana občutno podražila, povečal se bo uvoz iz tretjih držav. »Takšen črn scenarij napoveduje več študij, zato je vse glasnejši poziv k celoviti in na znanstvenih dognanjih temelječi obravnavi okoljske in prehranske problematike. Agri-food Chain Coalition, CropLife Europe in še 25 drugih združenj poziva Evropsko komisijo, da napravi celostno oceno vplivov in koristi predlaganih ukrepov strategij Od vil do vilic, Biodiverzibilnost in Zeleni dogovor,« je pojasnila Renata Fras Peterlin iz GIZ Farmacije.

V omenjenih študijah so se lotili najbolj spornih zavez prihodnje SKP, med katerimi sta v ospredju polovično zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) do leta 2030 in povečanje ekološke pridelave na četrtino vseh obdelovalnih površin. Skoraj tretjina površin bi morala biti po novem varovanih, desetino pa naj bi namenili biodiverzibilnosti, kot so varnostni pasovi, ledine, ograje, terase in mokrišča. Poleg tega strateški dokument predvideva tudi za četrtino manjšo uporabo gnojil in za polovico manjše izgube hranil, vezanih na rodovitnost tal.

Bomo hrano le še uvažali?

Malo časa za ukrepanje

Preberite več v Štajerskem Tedniku