Freepik

Gre za zgodbo, staro 20 let, ki še kar ni zaključena. Banke zneskov, za katere jih tožijo, ne razkrivajo, so pa, kot je razvidno iz posameznih tožb, zelo visoki, skupaj najbrž večdesetmilijonski. Sodna praksa na tem področju je neenotna, v nekaterih primerih tožbe kreditojemalci dobivajo, v drugih izgubljajo.

Zaradi spremembe menjalnega tečaja so mnogi kreditojemalci plačevali zelo visoke zneske. Bankam so očitali, da jih niso ustrezno opozorile na morebitne negativne posledice najemanja kreditov v švicarskih frankih. Tisti, ki so prepričani, da so preplačali kredite, so vlagali tožbe. Nekateri so kredit v celoti odplačali, drugi ga še plačujejo. Gre predvsem za kreditne pogodbe, sklenjene med letoma 2003 in 2010. Tožbe so vlagali šele čez deset let ali več.

»Tožbe v zvezi s krediti v švicarskih frankih so v Sloveniji aktualne že od leta 2015 in se nanašajo na kredite, ki so bili sklenjeni še več kot 10 let pred tem. Torej gre za temo, ki je stara že več kot 20 let. Pričakovanja zakonodaje, strank in sodne prakse so se skozi leta spreminjala. Z vidika pravne varnosti je predvsem težko razumeti, da sodni postopki po vsem tem času še vedno trajajo. Trenutno posebej aktualna tema na tem področju je zastaranje, saj je Vrhovno sodišče Republike Slovenije letos presodilo, da je zahtevek tožeče stranke po tožbi, ki je bila vložena leta 2016, že zastaral.

Prav tako je iz vprašanja, ki ga je Vrhovno sodišče Republike Slovenije letos naslovilo na Sodišče Evropske unije, razumeti, da naj bi bila banka upravičena do nadomestila za posojeni denar za obdobje, v katerem je potrošnik razpolagal s posojenim denarjem (če seveda ne gre za že zastarani zahtevek),« so pojasnili na UniCredit banki Slovenije. Podrobnosti o zneskih, za katere tožijo to banko, niso razkrili.

NLB: »Prelomna sodba Vrhovnega sodišča«

Tudi v NLB konkretnih finančnih podatkov o tem, koliko tožb zoper njih so vložili kreditojemalci v švicarskih frankih in kakšna je skupna vsota vseh tožb, niso podali. Poudarjajo pa, da se v javnosti ustvarja vtis, da kreditojemalci praviloma dobivajo sodbe, kar ni res. NLB tako kot druge banke kot prelomno izpostavlja nedavno odločbo Vrhovnega sodišča RS, ki je odločilo, da kreditojemalec kljub morebiti ugotovljeni ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ne more pričakovati, da bo upravičen tudi do plačila oz. povračila od banke.

Na Ptuju več posameznikov še vedno toži banke

Tudi na Okrožnem sodišču na Ptuju je še vedno v teku več postopkov, ki so jih sprožili kreditojemalci. Samo tožbe, ki so jih obravnavali nedavno, so vredne več sto tisočakov. Zneski, za katere tožijo banke, pa zelo različni, od 20 pa tudi do 150 tisoč evrov. V večini primerov je tožena stranka na ptujskem sodišču OTP banka (nekoč NKBM).

Na vprašanja o številu tožb in zneskih tudi oni niso odgovorili. Zapisali so le kratko, da pričakujejo, da bodo sodišča še naprej presojala vsak primer individualno, ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin: »Ob tem poudarjamo, da je sodna praksa glede teh kreditov še vedno neenotna in se razvija.«

Razlaga odločbe Vrhovnega sodišča RS

Banke so seveda s sodbo Vrhovnega sodišča zadovoljne, kreditojemalci, ki so v tožbenih postopkih ne. Vrhovno sodišče je namreč glede zastaranja denarnega zahtevka odločilo, da je zahtevek kreditojemalca po tožbi, sicer vloženi julija 2016, že v celoti zastaral. To izpostavljajo tudi v Združenju bank Slovenije.

Prepričani so, da je prav ta odločitev bistvenega pomena za vse tožbe, ki so v teku ali bi bile morda še vložene: »Praktično to pomeni, da kljub morebiti ugotovljeni ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih kreditojemalec ne more pričakovati, da bo upravičen tudi do morebitnega plačila od banke. Vrhovno sodišče je namreč kategorično zanikalo možnost navezave začetka teka roka zastaranja na ugotovitev morebitne ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih.«

Več v Štajerskem tedniku