##IMAGE-3396911##

Z letom 2013 se na področju davkov, ki so najizdatnejši vir proračunskih prihodkov, obeta kar nekaj sprememb. Nekatere so že sprejete in tudi uveljavljene, pri drugih lahko še pride do določenih popravkov. Največ pozornosti je v javnosti izzvalo načrtovano začasno zvišanje DDV za nekatero blago in storitve.

Vlada je proračunske dokumente za leti 2013 in 2014 poslala v obravnavo v DZ v petek, poslanci pa se bodo z njimi seznanili 22. oktobra.

Leta 2013 so proračunski prihodki ocenjeni na 8,6 milijarde evrov, od tega večina oz. 6,6 milijarde evrov odpade na davčne prihodke. Leta 2014 pa naj bi se v proračun steklo 8,4 milijarde evrov, od tega iz naslova davkov blizu 6,9 milijarde evrov.

Za prihodnje leto je tako načrtovanih za odstotek več davčnih prihodkov kot letos. Znižala se je ocena davka od dohodka pravnih oseb (-224,4 milijona evrov), DDV (-88,8 milijona evrov) ter davka na mednarodno trgovino (-16 milijonov evrov). Zvišale pa so se ocene za dohodnino (+11,3 milijona evrov), drugih davkov na blago in storitev CO2 takse (+75,9 milijona evrov), trošarin (+152,9 milijona evrov) in ostalih davčnih prihodkov (+157,6 milijona evrov).

S 1. januarjem 2013 bo namreč začela veljati spremenjena dohodninska lestvica z dvigom meje za vstop v razred, v katerem se dohodnina obračuna po 41-odstotni stopnji, na 1,5-kratnik povprečne plače in z novim razredom, kjer se bo prihodke nad petkratnikom povprečnih plač obdavčilo po 50-odstotni stopnji. Slednje bo veljalo le v letih 2013 in 2014.

Davčna uprava bo prihodnje leto zavezancem - fizičnim osebam obračunala slabi dve milijardi evrov, kar je nekaj manj kot letos. Kljub temu se bodo prilivi v državni proračun povečali, saj se je vlada z občinami dogovorila o znižanju njihovega deleža od dohodnine, do katerega so upravičene glede na število prebivalcev.

Prav tako se bo z letom 2013 zvišala stopnja cedularne obdavčitve dohodkov od kapitala in dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, in sicer z 20 na 25 odstotkov. Ta ukrep je vlada predvidela kot trajen.

Sredi tega leta je Slovenija že uvedla dodaten davek na motorna vozila z večjo prostornino motorja ter obdavčila pravne in fizične osebe, ki imajo v lasti nepremičnine večjih vrednosti. Z letom 2013 se bo uvedel še dodaten davek na motorna plovila, ki bo za razliko od zdaj veljavnega davka prihodek državnega in ne več občinskih proračunov, nov bo tudi davek v primeru spremembe namembnosti zemljišč, medtem ko se bo meja za obdavčitev luksuznih nepremičnin znižala in tako zajela širši krog zavezancev.

Prihodki z naslova davkov na premoženje naj bi prihodnje leto znašali 35,9 milijona evrov oz. 30,1 milijona evrov več od ocenjenih za letos.

Na področju davka od dohodkov pravnih oseb se nadaljuje zniževanje nominalne davčne stopnje, ki bo prihodnje leto znašala 17 odstotkov, ob tem pa bo viden tudi učinek povišanih olajšav za vlaganja v investicije s 30 na 40 odstotkov ob sočasni ukinitvi najvišjega dovoljenega obsega investiranega zneska ter vlaganja v raziskave in razvoj s 40 oz. 60 odstotkov na 100 odstotkov.

Podjetja bodo tako prihodnje leto v proračun plačala več kot tretjino manj davkov, kot pa je ocenjeno za letos, namreč 394,5 milijona evrov.

Zaradi zmanjšanja zasebne in državne potrošnje se bodo prilivi od davka na dodano vrednost (DDV) prihodnje leto zmanjšali za skoraj tri odstotke na 2,9 milijarde evrov.

Na področju DDV vlada v letih 2013 in 2014 načrtuje prenos določenih proizvodov z znižane 8,5-odstotne stopnje v splošno 20-odstotno stopnjo, a je vprašanje, kakšen bo na koncu rezultat parlamentarnega postopka. Na največje nasprotovanje je naletelo zvišanje DDV za časopise in revije, sicer pa se bo po predlogu zvišala stopnja DDV še za komunalne storitve, uporabo športnih objektov, hrano za male živali, čiščenje oken, frizerske storitve ter dobavo lončnic, sadik in rezanega cvetja.

Z letom 2013 naj bi začele veljati tudi razbremenitve pri vstopu v sistem za obračunavanje DDV pri najmanjših poslovnih subjektih.

Vlada načrtuje še uvedbo 6,5-odstotnega davka na vse bančne provizije, ki jih zaračunavajo finančne institucije, ter zaostritev pogojev na področju obdavčitve bilančne vsote bank, da bi banke vendarle prisilili h kreditiranju gospodarstva. Finančni učinki so ocenjeni na 35 milijonov evrov.

Prihodki od trošarin, ki se obračunavajo od energentov, alkohola in tobačnih izdelkov, se bodo prihodnje leto po izračunih vlade povečali za deset odstotkov na 1,6 milijarde evrov. Ocenjeni prihodki so višji predvsem zaradi načrtovanega zvišanja trošarin na tobačne izdelke, večje prodaje dizelskega goriva ter višjih trošarin na energente.

Za leto 2014 pa naj bi bili davčni prihodki v primerjavi s tistimi, načrtovanimi za leto 2013, višji za 3,9 odstotka. Višji naj bi bili na račun dohodnine (+29,7 milijona evrov), davka od dohodka pravnih oseb (+93,9 milijona evrov), DDV (+118,6 milijona evrov), trošarin (+0,6 milijona evrov), davka na mednarodno trgovino in transakcije (+4,8 milijona evrov), drugih davkov na blago in storitev CO2 takse (+2,2 milijona evrov) ter ostalih davkov (+11,3 milijona evrov).