Prednost kmetijstvu ali rekreaciji: kolesarji in kmetje na okopih
Občine pogosto načrtujejo trase kolesarskih poti po zasebnih zemljiščih, običajno kmetijskih. »Sprevrženo je, da v času, ko vsa Evropa ve, da se nam obeta pomanjkanje hrane, v Sloveniji govorimo o razlastitvi kmetov zaradi javnega interesa umeščanja kolesarskih poti, ki so namenjene športu in rekreaciji. Govorimo o novi nacionalizaciji,« je ogorčen povedal eden izmed kmetov na predavanju Kmetijsko-gozdarske zbornice.

Številni so se spraševali, kako je lahko kolesarska steza v javnem interesu. Za začetek – javni interes naj bi bil splošen interes organizirane širše skupnosti oz. dobrobit širše javnosti, ki je nad interesom oziroma koristjo posameznika. In kot so povedali na infrastrukturnem ministrstvu, je vzpostavitev ter vzdrževanje omrežja kolesarskih povezav v javnem interesu.
S kolesarskimi potmi se posega v najboljša kmetijska zemljišča
A če damo na tehnico na eni strani kolesarjenje, na drugo pridelavo hrane, prehransko varnost in lastninske pravice, je odgovor, katera stran pretehta, za kmeta jasen. Zato se kmet iz turistično ene najbolj obremenjenih občin razočarano sprašuje, kaj sploh lahko naredi, da zaščiti svoje premoženje, ki so ga ustvarili že predniki. »Naše lastninske pravice so zelo okrnjene.« Ob tem pa spomni, da poljske poti, ki vodijo do kmetijskih zemljišč, nikoli niso bile namenjene širši rabi. »Sedaj poljske poti iz makadamskih postajajo asfaltne oz. kolesarske poti. Sobivanje s kolesarji pa je vse prej kot rožnato. Prisotna je nestrpnost. Kolesarji se ne umikajo, nas, kmete, celo ozmerjajo.« Opozoril je tudi na smeti, ki ostajajo za kolesarji, čeprav naj bi bili prav ti med najbolj okoljsko osveščenimi. »Pobiramo smeti in jih nosimo domov v zabojnike, saj ne želimo, da zaidejo med krmo.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se