Prašičerejci potegnili kratko, trgovci obdržali delež prihodkov
Znano je, da slovenska prašičereja tone. Ne le zaradi tržnih razmer, ampak tudi zaradi povsem nepovezanih rejcev ter ostalih deležnikov v tej prehrambni panogi. Da bi člene le nekako skovali skupaj, so deležniki v verigi nedavno sklenili, da vstopijo v shemo Izbrana kakovost Slovenije, podpisali pa so tudi dogovor o sodelovanju.

Število prašičev se je v dobrem desetletju prepolovilo, ekonomski položaj prašičerejcev pa je na splošno slab, izhaja iz poročila o stanju v kmetijstvu za lansko leto. Dohodki so se po letu 2006 močno znižali in so med najnižjimi znotraj kmetijskih proizvodnih usmeritev, čeprav naj bi bila odkupna cena pri nas lani 6 % nad povprečjem EU.
Domači prašiči v hlevih, na trgovskih policah poceni viški svinjskega mesa iz EU
Na vprašanje, zakaj je prašičereja v tako slabem stanju, je Peter Pribožič, specialist za prašičerejo, odgovoril, da je zagotovo eden izmed vzrokov neenotnost rejcev, organizatorjev, predelovalne industrije in trgovine. »Vsak izmed deležnikov te verige je iskal svojo pot. Rejci, ki so zadnji člen v verigi, pa so utrpeli največjo škodo.« Pojasnil je, da je ob viških mesa na evropskih trgih na naš trg prihajalo meso nizkega cenovnega razreda in ti viški so povzročali težave pri prodaji domačih prašičev. »Prašiči so ostajali v hlevih in preraščali na višjo težo, odkupne cene so bile nizke in v teh razmerah so rejci opuščali proizvodnjo. Zanimivo pa je, da so delež prihodkov v verigi ohranjali predelovalci in trgovci, medtem ko so bili najbolj na udaru organizatorji in rejci prašičev. Država je prepustila panogo čistim tržnim zakonitostim in rezultat tega je padec samooskrbe na takšno raven, kot danes je.«
Primanjkljaja slovenskega mesa na policah ni zaznati
Absurd slovenske prašičereje: pri 38 % samooskrbi prašičev ni mogoče prodati
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se