Od reorganizacije Gospodarske zbornice Slovenije članstvo gospodarskih subjektov v njej ni več obveza, ampak izraz prostovoljne odločitve. V območni zbornici Posavje se je od lani število članov prepolovilo. Upravni odbor, ki ga vodi Rudi Mlinarič, je danes dopoldne sklical razširjeno sejo in v Krško povabil tudi generalnega direktorja zbornice Sama Hribarja Miliča, da bi skupaj z gospodarstveniki prišli do ugotovitev, če tukajšnja podjetja sploh potrebujejo območno zbornico. Odgovor v razpravi je bil, da jo.

Danes je v posavsko Območno gospodarsko zbornico vključenih 836 članov, od tega 8 velikih in 12 srednjih podjetij, glavnina pa so majhna in mikro podjetja brez zaposlenih. Zbornica ima zaposleno vršilko dolžnosti direktorja Aleksandro Ilič in še eno strokovno sodelavko. Obdržali so storitev Info pika - nudenje osnovnega brezplačnega svetovanja s področja financ in delovno pravne zakonodaje.

Generalni direktor Samo Hribar pravi, da ima zbornica ta čas prednostno nalogo opozoriti podjetja na možnost črpanja evropskih sredstev in jih v zadovoljivi meri podučiti, kako se je potrebno na takšne razpise prijaviti, da bodo njihove vloge uspešne. Ob razpolovljenem članstvu je razumljivo ponovno preveriti, kako razmišljajo tisti, ki ostajajo člani Gospodarske zbornice. Kot pravi Mlinarič, območna zbornica za takšno delovanje, da bo v operativno pomoč članstvu, potrebuje letno 100.000 evrov.

Štirje posavski župani menijo, da zbrati potrebni denar ne bi smel biti problem, saj regija potrebuje območno zbornico v načrtovanju razvojne politike. Podjetnik iz Rake Emil Vehovar vidi potrebo po zbornici predvsem za mala in mikro podjetja. Direktor Tanina Ivan Mirt pa tako od območne zbornice kot od centrale v Ljubljani pričakuje, da v programskih nalogah med prednosti postavi boljše povezovanje domače znanstvene sfere z gospodarstvom, sicer bo jutri izpuhtela naša krhka konkurenčna prednost. Kot je slikovito podčrtal, nas bo globalna konkurenca povozila z znanjem, ne s cenenimi tekstilnimi izdelki.