##IMAGE-3518590##

Zadružna zveza Slovenije je včeraj v Krškem pripravila izobraževanje za svoje članice, ki jih organizira že sedmo leto zapored. Posvet je bil namenjen posavskim zadrugam, osrednje teme pa so bile: ukrepi kmetijske politike 2010, poslovanje zadrug v regiji in možnosti za izkoriščanje zadružnih potencialov, ki jih je zaključila okrogla miza na temo aktualne problematike v Posavju.

Kot so sporočili iz Zadružne zveze Slovenije, se je regijsko izobraževanje začelo s predstavitvijo ključnih nalog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letošnjem letu (podrobneje v priponki spodaj). Na izobraževanju so predstavili tudi poslovanje zadrug v regiji in možnostih za skupno sodelovanje. Slovenske kmetijsko gozdarske zadruge so v minulem letu ustvarile skoraj 700 milijonov evrov prihodkov, združevale 16.539 članov in 3.022 zaposlenih. Šest posavskih zadrug, razen ene manjše, so članice Zadružne zveze Slovenije, in so lani ustvarile preko 31 milijonov evrov prihodkov, štejejo pa preko 796 članov in zaposlujejo 196 delavcev. Promet ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, govedi in grozdja.

Posavske zadruge: Potrebujemo promocijo!

Posavski zadružniki so se v razpravi zavzeli za okrepljeno poslovno sodelovanje med zadrugami v regiji, zlasti na nabavnem področju. Slovenska pridelava in predelava hrane potrebuje promocijo, da bo za potrošnike bolj prepoznavna v množici proizvodov, ki prihajajo na slovenski trg. Pozvali so k čim prejšnjemu sprejetju zakona o promociji slovenskih kmetijskih proizvodov, saj ga slovensko kmetijstvo in živilsko – predelovalna industrija nujno potrebuje. Okrepiti je potrebno pozicijo do trgovine in urediti cenovna razmerja v prehranski verigi. Odkupna cena pšenice se je v lanskem letu bistveno znižala, medtem ko je cena kruha ostala nespremenjena ali pa se je celo povečala. Velik problem zadrugam predstavlja slaba likvidnost kupcev kmetijskih proizvodov.

Kmetje si želijo večji pregled nad porabo evropskega denarja, ki ga koristimo na področju kmetijstva. Izrazili so veliko pripravljenost za ohranjanje deležev v živilsko predelovalnih podjetjih, ki bodo zagotavljali dolgoročen odkup kmetijskih pridelkov in ohranjali slovensko pridelavo hrane ter obdelano in poseljeno podeželje. Izrazili so nezadovoljstvo pri dodeljevanju pomoči v okviru uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu, zaradi kriterijev dodelitve državne pomoči pridelovalcem pšenice.

V strategiji razvoja slovenskega kmetijstva do leta 2020 pričakujejo, da bo ustrezno mesto namenjeno tudi prašičereji, saj v zadnjih letih samooskrba s prašičjim mesom vztrajno pada. Predlagali so pobude kmetijskemu ministrstvu o vzpostavitvi podpor za strme površine vinogradov in pozvali k sprejemljivejšim pogojem za zavarovanje kmetijskih pridelkov, zlasti glede višine zahtevane odbitne franšize. Zavzeli so se za ohranjanje kmetijskih zemljišč in njihove namembnosti, ki se z novimi projekti v regiji vztrajno zmanjšujejo in opozorili na težave pri vzdrževanju hidromelioracijskih sistemov in počasnim izvajanjem komasacij na zemljiščih.

Srečanje se je zaključilo s povabilom na tradicionalni letni posvet zadružnikov, ki bo potekal 9. in 10. marca letos v Portorožu.

zadruge_krsko.doc

Prenesi