Največja živa bitja: Mamutovec se je posušil, a še vedno vzbuja občudovanje
Mamutovci (Sequoiadendron giganteum), znani tudi kot orjaške ali gorske sekvoje, so največja živa bitja na svetu.
Tako ima največje drevo te vrste, General Sherman, kot so mu dali ime, premer debla na prsni višini kar 7,7 m in višino 83,8 m. Mamutovce, ki za rast potrebujejo precej specifične rastne pogoje, so odkrili šele v prvi polovici 19. stol. Danes rastejo v njihovi domovini na 81 manjših rastiščih, ki so večinoma del narodnih parkov. Za razmnoževanje potrebujejo ogenj, ki tla očisti talne vegetacije in zagotavlja pepel, ki ščiti semena pred lačnimi usti živali in premočno sončno svetlobo.
Razmnoževanje mamutovcev je tako zelo težavno, kar še povečuje njihovo vrednost. Les se sicer dobro upira zobu časa, vendar je močno vlaknast in krhek. Debla se velikokrat razletijo že ob podiranju. Največ so ga uporabljali za stebričke ograj in vžigalice. Vrsta je dandanes priljubljena predvsem kot okrasno drevo.
V Sloveniji so prva drevesa mamutovca posejali v drugi polovici 19. stol.; takrat so začeli rasti tudi naši največji predstavniki te vrste.
Eden največjih je bil s premerom 2,62 m gotovo mamutovec na Ruperčvrhu. V preteklosti sta tam rastla dva mamutovca; oba sta bila zaradi dimenzij vpisana med drevesne naravne vrednote.
Do udara strele v letu 1975 sta dobro uspevala, potem pa so se začele težave. Prvi se je posušil že leta 2000 in so ga podrli, v bližino pa so pozneje zasadili njegovega naslednika. Naslednik za zdaj še uspeva, vendar je vprašanje, ali bo dosegel dimenzije predhodnikov; tla na lokaciji so verjetno za mamutovce pretežka, močno pa jih ovira tudi nizka zračna vlaga v vročem delu leta.
V zimi konec leta 2024 se je dokončno posušil še drugi, mogočnejši od dvojice. Letos spomladi drevo ni več odgnalo in do avgusta se je popolnoma posušilo. Dokler ne bo predstavljal nevarnosti za okolico, mamutovca še ne bodo podrli. Okoliški prebivalci so bili na oba mamutovca močno navezani in so tudi zgledno skrbeli za rastišče. Večji, zadnji, je za okoliško mladino predstavljal izjemno plezališče, saj je imel zelo vodoravno rastle veje. Nanj so ob večjih praznikih menda izobešali celo državno zastavo.
E-novice · Dolenjska
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se