Arhiv Štajerskega Tednika

Zato so na zbornici, spomnimo, predlagali sprejetje interventnega zakona za blažitev posledic škode po pozebi, da bi z njim pomagali najbolj prizadetim. Ker birokratski mlini meljejo zelo počasi, je do priprave in potrditve zakona minilo več kot tri mesece od pozebe, a to še zdaleč ne pomeni, da si pridelovalci pomoč v kratkem tudi že lahko obetajo.

Potrditev značaja vremenskih razmer kot neugodnih, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, je predpogoj za priglasitev državne pomoči, to pa lahko vlada stori takrat, ko iz končne ocene škode na posameznih kmetijskih pridelkih izhaja, da poškodovanost presega 30 odstotkov njihove običajne letne kmetijske proizvodnje in je škoda večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.

Končna ocena škode ob spravilu

Kot so nam povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), je podlaga za uveljavljanje ukrepov končna ocena škode po pozebi. »Zanjo je zadolžena državna komisija za ocenjevanje škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami, za izdelavo končne ocene škode pa je pristojna Uprava za zaščito in reševanje. Škoda po pozebi bo tako izdelana pred spravilom oziroma najkasneje v enem mesecu po spravilu pridelka, Uprava pa bo oškodovancem poslala predtiskane obrazce, da jih pregledajo, izpolnijo in podpišejo ter predajo občinskim komisijam, ki bodo nato podatke iz obrazcev vnesle v elektronsko aplikacijo Ajda.«

Kmetje bodo torej lahko za pomoč zaprosili po izdelavi končne ocene škode. Kakšne oblike pa sploh omogoča interventni zakon?

Preberite več v Štajerskem Tedniku