Za gimnazije manj interesa, več za strokovno izobraževanje
Odločitev o izobraževalni poti po koncu osnovne šole je svobodna izbira posameznika, vendar ...
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Na odločitev o izobraževalni poti kljub temu vplivajo učna uspešnost, družbena klima, javno mnenje, klima v lokalnem okolju, mnenje staršev ter gospodarske in socialne razmere v državi in lokalnem okolju. Hkrati pa imajo vpliv tudi podatki o gibanju na trgu dela, predvsem možnost zaposlitve, delovni pogoji in plačilo.
Vse več odločitev za poklic, manj za gimnazije
Nekateri kandidati se odločijo za poklicno ali srednje strokovno izobraževanje zato, ker želijo po koncu srednje šole imeti poklic, drugi pa izberejo gimnazijo, ker imajo ambicije za nadaljevanje šolanja na terciarni stopnji.
V zadnjih letih po navedbah ministrstva za vzgojo in izobraževanje zaznavajo trend, da se kandidati po koncu osnovne šole v večjem deležu odločajo za programe srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja ter manj za gimnazije.
Ministrstvo navaja, da se je v šolskem letu 2006/2007 v začetni letnik srednjega poklicnega izobraževanja vpisalo približno 21 odstotkov kandidatov, v srednje strokovno izobraževanje okrog 36 odstotkov, v gimnazije pa skoraj 41 odstotkov.
Do šolskega leta 2025/2026 se je razmerje spremenilo: v začetni letnik srednjega poklicnega izobraževanja se je vpisalo že skoraj 24 odstotkov novincev, v srednje strokovno izobraževanje 41 odstotkov, v gimnazijske programe pa okrog 31 odstotkov.
Na ministrstvu dodajajo, da takšne deleže beležijo že kar nekaj let in da se interesu prilagajajo tudi z razpisom prostih mest, saj je vsako leto največ razpisanih mest na voljo prav na programih srednjega strokovnega izobraževanja, sledijo gimnazijski programi in nato programi srednjega poklicnega izobraževanja, preostali delež pa je namenjen nižjim poklicnim programom.
GZS: največ potreb bo v tehniki, poslovnih vedah in IKT, izobraževanje pa se prilagaja prepočasi
Na Gospodarski zbornici Slovenije, natančneje v Strateškem razvoju in internacionalizaciji, Mojca Volf poudarja, da napoved ministrstva za delo do leta 2039 kaže na znatno pomanjkanje delovne sile tudi v prihodnje, pri čemer bo pomanjkanje še posebej izrazito med visoko izobraženimi kadri.
Po njihovih navedbah bodo največje potrebe na področjih tehničnih in poslovnih ved ter informacijsko-komunikacijske tehnologije. Povpraševanje bo presegalo ponudbo predvsem na področjih, kjer so za delo nujna posebna znanja, visoka raven strokovnosti in dobro znanje slovenskega jezika, zato so ti profili težje nadomestljivi s tujimi delavci.
Volfova dodaja, da se bo na ravni srednješolskega izobraževanja povpraševanje povečalo predvsem v tehničnih poklicih v dejavnostih, kot so gradbeništvo, inženiring, promet in druge sorodne dejavnosti. Ob tem opozarja na razkorak med izobraževanjem in potrebami trga dela: po njenem mnenju se izobraževalni sistem premalo hitro prilagaja dinamičnim potrebam trga, zlasti pri digitalnih kompetencah, praktičnih tehničnih znanjih in mehkih veščinah, kot so komunikacijske veščine, timsko delo in veščine vodenja.
Kot ključno izpostavlja potrebo po večji agilnosti pri posodabljanju izobraževalnih programov, da bi se vanje lahko tekoče vključevala znanja, ki sledijo tehnološkemu razvoju in potrebam trga.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
