Arhiv Štajerskega Tednika

Po pozebi poškodovane in oslabljene rastline je nevihta s točo in močnim vetrom najbolj prizadela na območju Gradišča, Cirkulan, Gorišnice, Zamušanov, Prerada … »Največjo škodo so utrpeli vinogradi, saj so mladike v fazi razvoja in so najnežnejše in najobčutljivejše, sledijo sadno drevje in poljščine, med drugim krompir in buče, pa tudi koruza,« je po ogledu povedal Rebernišek. Kmetom svetuje, da na rastlinah čimprej uporabijo zaščitna sredstva. »Prednostno uporabimo sredstva, ki celijo rane na osnovni folpeta, na drugi pa naj kmetje dodajo foliarna gnojila v obliki aminokislin, da bodo rastline lažje prebrodile ta stres.«

Izgovor na možnost zavarovanja je krivičen do kmetov

O višini škode, ki jo je huda ura povzročila v Podravju, na zavodu še nimajo ocene, so pa zbrali podatke o škodi po pozebi; ta znaša visokih 36 milijonov evrov. Zato Rebernišek od vlade pričakuje, da bo letošnjo aprilsko pozebo razglasila za naravno nesrečo in s tem iz rezervnega sklada z neposrednimi plačili pomagala prizadetim kmetom.

A na kmetijskem ministrstvu so ponovno poudarili, da zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa, da sredstev ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic vremenskih razmer v kmetijstvu, če je bila za to omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. »Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske pridelave se v Sloveniji izvaja že od leta 2006, zato sredstev po tem zakonu ni mogoče pridobiti,« so pojasnili na ministrstvu.

Toda Rebernišek opozarja, da so pozebe zelo redek pojav, ki ga zasledimo na približno vsakih 30 let. »Ob tem je zavarovanje po letu 2008, ko je neurje s točo opustošilo ravno Podravje in Pomurje, postalo neprimerno za kmete. Do takrat so premije  znašale od 8 do 11 % brez odbitnih franšiz, po usodnem letu pa so poskočile na 15 do 20 % vrednosti z odbitno franšizo. To pomeni, da četudi si imel pridelek zavarovan, ugotoviš, da pri 40 % škodi še nisi dobil ničesar nazaj. Zato se kmetovalci ne odločajo za zavarovanja in ni niti upravičeno niti pravično obsojati kmetovalcev.« Ob tem je vlada lani s spremembo uredbe prepolovila delež sofinanciranja premij s 40 na 20 %.

Eden izmed sadjarjev z Bistriškega je tudi opozoril, da je zavarovanje proti pozebi mogoče le v povezavi z zavarovanjem proti toči. Ker pa so se sadjarji v zadnjih letih opremili s protitočnimi mrežami, seveda pridelkov proti toči in s tem proti pozebi ne zavarujejo. »To drži. Na drugi strani pa tudi mladih nasadov ni mogoče zavarovati proti pozebi, saj še nimajo pridelka, ti pa so bili sedaj najbolj prizadeti. In to bi vlada morala upoštevati,« je še opozoril Rebernišek.

Sadja v delu Podravja le za vzorec

Na ministrstvu ukrepe pomoči pripravljajo

Preberite več v Štajerskem Tedniku