Arhiv Štajerskega Tednika

Vsako novinarsko vprašanje v preteklih letih, zakaj država ne dopusti črpanja gramoza iz stare struge Drave, s čimer bi omogočili večjo pretočnost, je dobilo enak odgovor: da to ne gre, ker je območje strogo naravovarstveno zaščiteno. Odgovori DRSV na naša vprašanja so bili že tako predvidljivi, da bi si jih lahko napisali sami in se ne bi čisto nič zmotili.

Neukrepanje države na dravski strugi v minulih desetletjih je pustilo v okolju globoke rane. Drava je v zadnjem desetletju silovito poplavila štirikrat: 2012, 2014, 2018 in letos avgusta. Vsakič je za seboj pustila razdejanje, materialno škodo in okoljsko breme. O slednjem se je sicer glasneje začelo govoriti šele letos. Poplavna voda na poljih in travnikih, kjer se razliva, odlaga težke kovine, njihov izvor pa ni znan. Ugiba se o več možnostih, možno pa je, da gre za kombinacijo vseh: rudnik svinca v Mežici, sedimenti v Ptujskem jezeru, slabo delujoče čistilne naprave in „darilo“ iz Avstrije. Če bomo želeli priti do jasnega odgovora o izvoru sedimentov, brez aktivacije pristojnih državnih institucij ne bo šlo.

Po avgustovskih poplavah, ki so bile ponekod bibličnih razsežnosti, je Direkcija za vode le spremenila stališče in nam poslala odgovor, ki ga doslej še nismo dobili. Šli bodo na teren in izmerili količine proda v strugi Drave, nato pa se odločili o nadaljnjem ukrepanju. Več od tega niso povedali, saj da morajo naprej opraviti meritve. Že pogled na strugo daje vsakemu trezno razmišljujočemu človeku vedeti, da gre za ogromne količine proda, ki ga je reka odlagala štiri desetletja, odkar so zgradili markovski jez. Gramoza v strugi je verjetno več kot vode, reka ima na več mestih namesto sto metrov širine na voljo le deset metrov. Ujeta in utesnjena je med otoke in polotoke gramoza, ki pa se zaradi ugodnih pogojev za vegetacijo tudi izjemno hitro zaraščajo. Prodišča v strugi so široka in visoka, ponekod višja od rečnih bregov. Z zanimanjem pričakujemo rezultat meritev gramoza.

Koncesionar odstranjevanju proda ne oporeka

Za koncesijo letno 3,5 milijona evrov, kaj so naredili za ta denar

Preberite več v Štajerskem Tedniku