Arhiv Lokalno.si

Na pobudo predsednika Odbora za kmetijstvo DZ Franca Bogoviča je danes odbor zasedal na skupni seji z Odborom za okolje v Krškem. Bogovič jih je v Posavje povabil z namenom, da bi dobili boljšo predstavo o regiji, v kateri se zaradi umeščanja spodnjesavske verige hidroelektrarn izgublja rodna zemlja in se soočajo različni interesi uporabnikov prostora. Ker regijsko kmetijstvo v slovenskem deležu predstavlja znatni prispevek, so se poslanci obeh odborov seznanili s podatki o trenutnem stanju ter pobudah, ki bi izboljšale poslovanje kmetovalcev ter samooskrbo regije.

V regiji s 27 tisoč hektarji kmetijskih površin je pretežni del travnikov in pašnikov, kmetje pa se ukvarjajo z najrazličnejšo pridelavo. Po količinski pridelavi izstopa sadjarstvo, kjer se na 819 hektarjih pridela tri četrtine vsega slovenskega sadja. Zelenjadarstvo predstavlja 12% nacionalne proizvodnje, kar pomeni 4.500 ton letne pridelave na 183 hektarjih. Vinogradništvo zavzema 1.500 hektarjev površin, 216 kmetij pa redi molznice in oddaja mleko.

Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Marjan Simončič posavsko kmetijstvo ocenjuje kot razvitejše glede na trenutno stanje po ostalih regijah, a je zaskrbljen za bodoči razvoj te panoge.  Stari gospodarji, v večini brez strokovne izobrazbe in vizije za kmetijo, niso pripravljeni vajeti prepustiti mladim. V treh letih se jih je samo devet odločilo za zgodnje upokojevanje in le 53 mladih je prevzelo kmetijo.  Ob dejstvu, da je v regiji preko 4.000 kmetij, saj je 4.333 gospodarstev oddalo vloge za subvencije, je omenjena pomladitev v vodenju kmetij zanemarljiva.

Posavje ima zaradi svoje lege dobre možnosti za razvoj kmetijstva, je pa ravninska plitva in peščena prst občutljiva na sušo. Namakanje bi zagotovilo količinsko in kakovostno stabilni pridelek z ugodnim vplivom na varstvo okolja, je razložila dr. Marina Pintar z Biotehniške fakultete.

Danes so v sevniški občini evidentirani namakalni sistemi na 64 hektarjih, v Krškem na 218 hektarjih in v Brežicah na 167 hektarjih. V načrtu pa je zagotoviti namakanje iz Save še za 3.000 hektarjev, od tega 1.762 hektarjev v krški in 1.099 hektarjev v brežiški občini.

Pri razdrobljeni lastniški posesti, ki je poleg majhnosti fenomen slovenskih kmetij, bi dosegli boljši izkoristek s komasacijo oz. združbo lastniških parcel. S tem se trudijo v občini Krško s projektom Brege, Mrtvice, Vihre in Hrastje-Gorica. Kmetijska svetovalka na občini Magda Krošelj je povedala, da želijo kmetje čim prej doživeti nove razmejitve, a nastal je problem pri zakonski zahtevi zbiranja soglasij, ki morajo predstavljati 80 % površin. Komasacijsko območje je veliko 813 hektarjev, razdeljeno med kar 1.328 lastnikov. Mnogim komaj najdejo sled, ker so v tujini, zato bo najbrž nemogoče v celoti zadostiti danes predpisanem razmerju za soglasje. V Krškem predlagajo kmetijskemu ministrstvu, naj razmisli o znižanju praga, ne le za komasacije, ampak tudi za postavitev namakalnih sistemov.

V največjem slovenskem sadjarju Evrosad poznajo dobre prakse konkurentov, predvsem Tirolcev, in predlagajo poenostavitev postopkov za pridobitev vodne pravice za namakanje ter izenačitev pogojev pridelave z ostalimi iz EU glede uporabe fitofarmacevstkih sredstev. Na ministrstvo za delo pa naslavljajo pobudo o podaljšanju delovnih dovoljenj iz dosedanjih 6 na 9 mesecev. Za investicije v sadjarstvu pričakujejo več sredstev ob sprotnem prilagajanju razpisnih pogojev in znižanje katastrskega dohodka za sadovnjake. Pričakujejo ponovno uvedbo olajšav pri davku od dohodkov brez omejitev za investicije v opremo in zgradbe za kmetijsko dejavnost.

Odbora danes o pobudah nista ne razpravljala ne odločala, saj je bil namen obiska v regiji informativne narave. ''Po ogledu terena in predstavljeni problematiki se bodo v Ljubljani lažje opredelili glede naših pobud,'' meni Bogovič.

Seji v Krškem je prisostvoval tudi kmetijski minister dr. Milan Pogačnik. Omenil je, da so v kmetijstvu nujne spremembe, ki so jih v daljšem zadnjem obdobju zanemarili. Realnost današnjega časa terja mnoge drugačne pristope, med drugim tudi prekategorizacijo kmetijskih zemljišč in reševanje kmetij, kjer ni mladih gospodarjev. ''Seznanjeni smo s problemov starostnikov in z ministrstvom za delo se dogovarjamo, da bi na kmetijah lahko kot dopolnilna dejavnost zaživelo varstvo ostarelih. S tem bi rešili del problema, Sklad kmetijskih zemljišč pa mora predvideti ukrepe glede zaščitenih kmetij brez naslednikov,'' je dejal minister.