##IMAGE-2223189##

Madžarska družba za ravnanje z radioaktivnimi odpadki PURAM je v prvih dneh oktobra slovesno odprla odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO) v kraju Bátaapáti, kjer bodo odloženi vsi nizko in srednje radioaktivni odpadki, ki bodo nastali z obratovanjem in razgradnjo jedrske elektrarne Paks.

V okviru postopka izbora lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji so predstavniki Lokalnega partnerstva Krško, kjer je ena od dveh potencialnih lokacij za odlagališče, že novembra lani obiskali Madžarsko.

Ogledali so si gradnjo omenjenega odlagališča, srečali so se z županom kraja ter si izmenjali informacije in izkušnje, poleg tega pa so si ogledali še jedrsko elektrarno v Paksu.

Obratovanje odlagališča bo steklo v dveh korakih. V prvem koraku bodo obratovali le nadzemni objekti. V tehnološkem objektu bo začasno urejeno skladišče za del odpadkov, ki bodo prepeljani iz skladišča jedrske elektrarne Paks, kjer že primanjkuje prostora.

Podzemni objekti, ki bodo segali 200 do 250 metrov pod površino, bodo v celoti zgrajeni kasneje: najprej, predvidoma do leta 2010, bosta začeli obratovati dve odlagalni galeriji, v drugem koraku še 15 galerij. Tu bo dovolj prostora za odložitev vseh nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki bodo nastali z obratovanjem in razgradnjo jedrske elektrarne Paks, kar bo, brez upoštevanja možnosti podaljšanja časa obratovanja, približno 40.000 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. So pa v fazi načrtovanja odlagališča že upoštevali tudi možnost povečanja zmogljivosti odlagališča v primeru povečanih potreb.

Madžari so se za gradnjo novega odlagališča NSRAO odločili leta 1993, saj je bilo jasno, da obstoječe površinsko odlagališče v Püspökszilágy ne bo moglo sprejeti odpadkov iz nuklearke v Paksu. Po prvih kabinetnih raziskavah na celotnem območju Madžarske je stroka predlagala, da se prve terenske raziskave opravi na najbolj obetavnih področjih. Leta 1996 je v končnem poročilu ugotovljeno, da je raziskave smiselno nadaljevati v okolici kraja Bátaapáti, saj je območje primerno z varnostnega, geološkega in ekonomskega vidika pa tudi zaradi bližine nuklearke. To je po nadaljnjih raziskavah potrdilo tudi zaključno poročilo stroke in pristojne oblasti leta 2003.

Gradnja se je začela leta 2005. Istega leta je bil v občini Bátaapáti razpisan referendum, ki naj bi podal odgovor o družbeni sprejemljivosti objekta. Udeležilo se ga je 75% prebivalcev, od katerih se jih je 90,7% izreklo za odlagališče.

Zaradi umestitve jedrskega objekta lokalne skupnosti v okolici prejemajo nadomestilo, ki pa je precej nižje kot pri nas, uporabljeno pa je za izboljšave infrastrukture, sporočajo iz slovenske Agencije za radioaktivne odpadke.