Profimedia

Davčni zavezanec, ki bo po 1. januarju zaprl svoj normirani s. p., pet let ne bo mogel znova vstopiti v sistem normirancev.

Osnovni namen te spremembe zakonodaje je omejitev zlorab, “ki jih predstavljajo zaporedni vstopi in izstopi iz sistema normiranih odhodkov ali prenehanje in ponovno začenjanje opravljanja dejavnosti” zgolj zaradi zniževanja davčne obveznosti, so pojasnili v obrazložitvi prenovljenega ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Spremembo bodo najbolj občutili sobodajalci

Sobodajalci in nekateri sezonski delavci so se navadili na odpiranje in zapiranje s. p. Nova omejitev pa prinaša precejšnje izzive za sezonske podjetnike in projektne delavce, kot so turistični vodniki in sobodajalci. Ti so bili vajeni prilagajati status s. p. glede na sezono dela, česar zakonodaja doslej ni omejevala.

Podobno so ravnali sobodajalci, pri katerih je dejavnost zakonsko omejena na določeno število dni (150 oz. po novi ureditvi 180 dni), zato so pogosto odpirali in zapirali dejavnost. Tako so se izognili plačilu socialnih prispevkov v mesecih, ko niso imeli dohodka.

Nova pravila veljajo za vse normirane s. p., tako polne kot popoldanske. Finančna uprava je v pojasnilih medijem navedla konkreten primer strogosti ukrepa: zavezanec, ki bi 10. januarja 2026 prenehal z dejavnostjo in jo ponovno registriral 1. junija 2026, ne bo mogel vstopiti v sistem normirancev. To bi mu bilo omogočeno šele januarja 2032, ob predpostavki, da bi bila dejavnost vmes neprekinjeno registrirana ter bi izpolnjeval prihodkovne pogoje.

Ministrstvo s. p. razume kot kontinuirano dejavnost

Pri presoji upravičenosti je po navedbah ministrstva ključna opredelitev dohodka iz dejavnosti po zakonu o dohodnini. Gre za dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti trajne narave. Neodvisnost se kaže v delovanju na lastno odgovornost in tveganje, pri trajnosti pa je bistveno, da ne gre za enkratne ali nepovezane posle, temveč za kontinuirano dejavnost.

Pri tem se za opravljanje dejavnosti ne šteje le čas doseganja prihodkov, temveč tudi “obdobje proizvajanja oziroma ustvarjanja, ko se prihodki ne dosegajo,” je ministrstvo pojasnilo za Svet24.

Ministrstvo: Prispevki za socialno varnost niso davki

Vsak zavezanec mora sam ugotoviti, ali njegovo delo ustreza kriterijem trajnosti in kontinuitete. Višina dohodnine ostaja vezana na dejanske prihodke in ni pavšalna; če prihodkov ni, davčne obveznosti ne nastanejo, je jasno navedlo ministrstvo.

Morebitno zapiranje in ponovno odpiranje dejavnosti zaradi optimizacije drugih bremen, kot so prispevki za socialno varnost, pa po besedah ministrstva ne sodi v okvir davčnega sistema, temveč zakonodaje o socialnih zavarovanjih.