Arhiv Štajerskega Tednika

Kot je povedal kmetijski svetovalec Timotej Horvat, jih je v predavanje vodila ugotovitev, da se kmetje in drugi dobavitelji pogosto ne zavedajo nepravičnih pogodb, ki jih sklenejo s trgovci, da te niso vedno v skladu z zakonodajo, ne vedo pa niti tega, da lahko nepravilnosti in kršitve pogodbenih obveznosti prijavijo.

Manjši trgovci ne poznajo zakonodaje

Na Javni agenciji za varstvo konkurence (AVK) ugotavljajo, da je večina velikih kupcev, torej trgovcev, po noveli zakona o kmetijstvu, ki je v veljavo stopil v začetku leta 2019, svoje poslovanje prilagodila zakonodajnim zahtevam, manjši pa jih v bistvu sploh ne poznajo. Prav tako jih ne poznajo oziroma ne upoštevajo niti vezni členi med kmeti in trgovci, katerih poslovanje s hrano ni njihov glavni vir prihodka. Taki pogosto sploh prvič slišijo za določbe zakona o kmetijstvu.

»Kar še bolj skrbi, pa je dejstvo, da dobavitelji kršiteljev sploh ne prijavljajo na AVK, še več, prav alarmantno je, da kmetje v prekrškovnih postopkih ščitijo trgovce in celo izjavljajo, da se ne čutijo izkoriščane, čeprav ugotovimo očitne kršitve, kot so prekoračitev plačilnih rokov ali odsotnost pisnih pogodb. Vsekakor so dobavitelji premalo seznanjeni s svojimi pravicami, najverjetneje pa se ne upajo izpostaviti zato, da ne bi izgubili posla,« ugotavlja Jasna Pleteršek z oddelka za preprečevanje zlorab v verigi preskrbe s hrano pri AVK.

Preberite več v Štajerskem Tedniku