Brez vode ni mogoče zagotoviti prehranske varnosti prebivalstva, in ker je Slovenija v strateških usmeritvah razvoja kmetijstva do leta 2020 zapisala, da želi pridelati dovolj hrane, v sam vrh prednostnih nalog uvršča tudi namakanje. Tako je v strategiji, a kako je v praksi? Ali slovenski pridelovalec lahko pride do ustreznih dovoljenj in do namakalnih sistemov?

Razlogov za razmislek je zdaj toliko več, saj kmetijski svetovalci ugotavljajo, da postopki tečejo hitreje in lažje ter da že imajo primere, ko je pridelovalec v dveh mesecih dobil vodno in gradbeno dovoljenje ter je že oddal vlogo za naložbo.

Program razvoja podeželja bo do leta 2020 ponudil vrsto razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev za gradnjo in posodobitve namakalnih sistemov ter za nakup namakalne opreme, vendar pa morajo pridelovalci prej, torej pravi čas pred razpisom, pridobiti vsa potrebna dovoljenja za postavitev namakalnega sistema in uporabo vode za namakanje kmetijskih površin.

Razpisi bodo

Kmetijci pričakujejo nov razpis za pridobitev podpor za naložbe v namakalne sisteme že januarja ali februarja 2014, dolgoročno pa še naslednje razpise. Specialistka za sadjarstvo Andreja Brence na osnovi zadnjih izkušenj trdi, da se lahko vsa potrebna dovoljenja zdaj dobi že tudi samo v mesecu in pol do dveh mesecih, poudarja pa, da trenutno manjka takih pridelovalcev, ki bi se za postopek odločili.

Vsekakor opaža premike na področju namakanja. Oblikovanje delovnih skupin za namakanje je prineslo, kot pravi, enotno delovanje na področju namakanja. Pridelovalci tudi počasi pozabijo na stare ovire in spet prihajajo na dan z željo, da bi uredili namakanje. Po njenih izkušnjah je drugačna tudi klima v pristojnih ustanovah za izdajo vodnih dovoljenj. Tudi občine so aktivnejše in so poskrbele, da občinski prostorski načrti omogočajo namakanje, saj se je v preteklosti marsikdaj ustavilo prav pri tem.

Včasih rešitev zajetje

Pridelovalec potrebuje za namakanje dva dokumenta – vodno dovoljenje in odločbo o uvedbi malega namakalnega sistema. »Trenutno imamo samo v naši regijski svetovalni službi v obdelavi dokumente za 80 ha namakalnih sistemov v velikosti od enega do deset hektarov. Pri večini gre za uporabo meteorne vode iz zaledja, za zakonodajno najenostavnejšo rešitev. Z gradnjo zajetja vode pod hribom se lahko iz hektara površin nabere od 400 do 500 kubičnih metrov vode. Z zajetjem za 2.000 kubičnih metrov pa lahko namakaš 2 do 3 ha, tudi 4 ha, odvisno od kulture in tal. Izračuni kažejo, da lahko kmetija z več strehami dobi skoraj tisoč kubičnih metrov vode v zajetje,« razloži Andreja Brence in s tem spodbuja ljudi k razmišljanju o možnostih namakanja. Pravilnik o umeščanju v prostor uvršča zajetja med enostavne objekte, kar olajša gradnjo, a jo trenutno ovira odprto vprašanje med stroko in upravnimi enotami o tem, kaj pomeni pojem razlivna voda.

Koliko namakamo?

Evidenca namakalnih sistemov v državi in na našem območju je zelo pomanjkljiva. Samo v Posavju po njeni oceni deluje za okrog 250 ha namakalnih sistemov z dovoljenji in še vsaj enkrat nelegalnih, zato poskuša skupina za namakanje spodbuditi njihove lastnike k legalizaciji, saj je le tako mogoče s števci spremljati količino porabljene vode in z vodo ravnati spoštljivo. V pripravi za gradnjo je krepko čez 250 ha malih in velikih namakalnih sistemov. Tu je vključena že tudi naložba v veliki namakalni sistem Sadjarstva Blanca v sevniški občini (93 ha).

Pri pridobivanju dovoljenj se po izkušnjah Andreje Brence največkrat zatakne prav na začetku, ko prosilec dobi negativen odgovor, pa mu to vzame voljo in ne nadaljuje postopka. Kot pravi, pridelava jagod in zelenjave že ima tradicijo namakanja, a zadnja leta sušna poletja tudi druge pridelovalce silijo k iskanju rešitev. V Posavju v več kot polovici primerov namakajo zelenjavo, namakajo vse nasade jagod in tudi del drugih sadovnjakov.

Andreja Brence še spomni, da je dovoljenje za namakalni sistem v resnici šele začetek, kajti namakanje je tehnološki ukrep, ki ga je treba pravilno uporabljati – vedeti je treba, kdaj, koliko in katere kulture namakamo.

Članek je bil 28. novembra objavljen v 48 št. Dolenjskega lista.