Mladih kmetov je vedno manj, povprečna starost gospodarjev vse višja

Povprečna starost gospodarja na slovenski kmetiji se iz leta v leto zvišuje, pred dvema letoma je dosegla 58 let, delež mladih pa se na drugi strani zmanjšuje. Edini pravi odgovor na to negativno statistiko in za ohranitev kmetijstva naj bi bili ukrepi kmetijske politike, ki pa v minulih 15 letih kljub več kot 100 milijonom evrov podpore niso prinesli želenih rezultatov. Kmetijstvo namreč ni poklic, temveč je način življenja, ki ne pozna dela prostih dni, obenem pa zahteva širok spekter znanj, od ekonomskih, naravovarstvenih, strojnih, živinorejskih, za nameček pa ni niti primerno nagrajeno ali spoštovano.

Arhiv Štajerskega Tednika

Samooskrbo s hrano in polne trgovske police zagotavlja kmetijstvo. Za obstoj kmetij pa so nujni mladi prevzemniki, mlada in zagnana delovna sila. Statistika namreč kaže, da največ prihodkov zabeležijo kmetije, ki jih vodijo mladi kmetje, stari od 25 do 30 let, v starostnih skupinah gospodarjev nad 44 let pa se začne ekonomska velikost kmetij strmo spuščati. Toda delež mladih slovenskih kmetov upada, s kar 57 % prevladujejo lastniki kmetij, starejši od 55 let, mlajših od 44 let pa je bilo leta 2020 le 16,8 %. Po starosti gospodarjev kmetij smo tudi v spodnji polovici držav Evropske unije.

Brez finančnih podpor bi bilo mladih kmetov še manj

Preberite več v Štajerskem Tedniku