Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Ljubljanski birokrati se pri nas dobro najedo, rezultatov pa ni


Mojca Vtič
16. 1. 2024, 00.58
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Župani in predstavniki podravskih občin so (ponovno) sestankovali na temo urejanja vodotokov, tokrat na ptujskem kmetijskem zavodu v okviru ponovoletnega srečanja. Poslali bodo poziv pristojnim ministrstvom, zavodom, agencijam za sestanek, so sklenili. A dornavski župan Matej Zorko je udaril po mizi (dobesedno), saj da imajo občine z obiski ljubljanskih birokratov le stroške z jedačo in pijačo, medtem ko učinka ni.

1705320027_cg_poplave_njive.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika

»Stvari je treba vzeti v svoje roke,« je jasen. Da je državljanska nepokorščina v obliki samovoljne ureditve vodotokov ob ignoranci pristojnih edina rešitev, sta se strinjala tudi direktor Mlekarske zadruge Janko Petrovič in kmet Janez Zavec. Toda kje vzeti denar za ureditev vodotokov, kako je z odgovornostjo? In aktivistični zanos je ob neodgovorjenih vprašanjih zamenjala previdnost, realnost, tišina in želja po novem sestanku.

Lansko mokro leto je z obsežnimi poplavami, odnosi zemljine in uničenimi pridelki povsem razgalilo posledice neurejanja vodotokov, za kar je bilo krivo sklicevanje na tako imenovano varstvo okolja in življa. »Naši naravovarstveniki niso naravovarstveniki,« je neposredna poljčanska župana Petra Vrhovnik. Na območju Poljčan reka Dravinja, ki je zaradi Nature 2000 nedotakljiva, ob vsakih poplavah odnese okrog tri metre zemlje na enem meandru, je opozorila. »Na ravni EU obstajajo predpisi, kako se lahko meandre zaščiti in omeji, da se ne širijo tudi na območjih Nature, pri nas pa ni mogoče. Ne morejo naravovarstveniki zaustavljati kmetijstva.«

»Kdo je tukaj nor?«

Antonija Žumbar, županja Cirkulan, pa je prepričana, da neurejanje vodotokov ne koristi nikomur. »V stari strugi reke Drave ne smemo odstraniti gramoza zaradi varstva ptic oz. gnezdišč. Vendar ko voda usahne, pride lisica po svoj plen, če že prej naplavine ne odnesejo gnezd. Kdo je tukaj nor?«

Škode v kmetijstvu in na drugi infrastrukturi pa ne povzročajo le večji vodotoki, t. i. prvega reda, temveč tudi manjši. Občine lahko urejajo vodotoke nižjega reda, a morajo za to nameniti lastna sredstva, ob tem pa nikakor nimajo prostih rok. »Vsako leto oblikujemo predlog sanacije vodotokov, ga pošljemo na Direkcijo za vode, gremo skupaj skozi predloge in dogodi se, da je direkcija predlogom naklonjena, medtem ko Zavod za varstvo narave ne da soglasja,« je srž težav izpostavila direktorica občinske uprave Ormoža Milena Debeljak.

So kamioni uvoženega (slovenskega) gramoza zeleni prehod?!

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.