Le slabi štirje odstotki kmetov z najmanj višjo šolo
Kmetijstvo postaja vse bolj zahtevna panoga in od kmeta terja vse širši spekter znanja, od poznavanja tehnologije obdelave in pridelave do ekonomije, pravzaprav že kar podjetništva. Brez vsestranskega znanja torej ni sodobnega kmeta.

»Točno tako,« se strinjaAndrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki pravi, da je eno od pomembnih področij pridelava, za katero kmet potrebuje tehnološko znanje, obenem pa mora dobro poznati tudi varstvo rastlin in okolja.
Kmetija – podjetje v malem
»Potem mora biti vešč upravljanja – danes je sodoben kmet menedžer, kmetija pa podjetje v malem, torej mu morajo biti domače ekonomske zakonitosti. Ne nazadnje, in temu v Sloveniji morda posvečamo še najmanj pozornosti, pa so tu še sociološka znanja, ki vključujejo družinsko delitev dela znotraj kmetije, odnose, prenos upravljanja na mlajše generacije … Biti kmet zato ne pomeni več isto kot v preteklosti, saj res zahteva cel spekter sposobnosti in znanj. Sodobne kmetije tako ni mogoče voditi brez ustrezne izobrazbe in nenehnega izpopolnjevanja, kajti samo tam, kjer je dovolj znanja, gre lahko razvoj v pravo smer.«
Med kmetijami so prav zaradi tega danes velikanske razlike. Kmetje so v povprečju še vedno premalo izobraženi, primerjava z Evropo kaže, da smo na njenem spodnjem koncu.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se