B. B.

KZ Krka je preživela še eno zahtevno leto, ki sta ga poleg sanacijskih ukrepov ponovno zaznamovale težave z likvidnostjo in upad prihodkov iz poslovanja. Ti so se znižali za okoli 7 odst., na 23,1 milijona evrov, negativen pa je bil tudi čisti poslovni izid, ki pa je vendarle za okoli 40 odst. nižji od tistega v letu 2016, ko je izguba iz poslovanja znašala več kot milijon evrov.

Pri odkupu kmetijskih proizvodov je zadruga zabeležila padec odkupnih količin tako pri mleku, mesu kot zelenjavi, a se je vrednost odkupa zaradi dviga cen mesa in predvsem mleka v primerjavi z letom 2016 vseeno povečala za odstotek.

Najbolj izrazito se je zmanjšala količina odkupljenega goveda (za 16 odst.), saj sploh večji rejci boljšo živino po bistveno višjih cenah prodajo v tujino, pojasnjuje direktor KZ Krka Anton Prus. Za 11 odst. se je zmanjšala tudi količina odkupljene zelenjave, kjer se je poznal vpliv spomladanske pozebe in suše, ob tem pa so se močno znižale še odkupne cene. »Ta trend opažamo že nekaj časa. Cene zelenjave vsako leto padejo za 10 ali več odst., končni potrošnik pa tega znižanja ne čuti,« je do politike trgovcev, ki domače proizvajalce zelenjave stiskajo z uvozom cenenega blaga iz tujine, kritičen Prus.

Padec prihodkov KZ Krka beleži tudi v svojih trgovinah. Programa živila je ostal na ravni predlanskega leta, zaradi manjšega odkupa mesa se je za 6 odst. zmanjšala prodaja programa mesarstvo, za kar petino pa je nižja prodaja programa agrotehnika. »Manjša prodaja kmetijskega repromateriala je posledica lanskih suš in pozeb, prodajo pa je oteževala tudi naša likvidnostna situacija, zaradi katere nismo imeli zadostnih zalog določenih artiklov,« priznava Prus.

B. B.

Manj trgovin in zaposlenih

Sanacijski ukrepi zajemajo predvsem optimizacijo trgovske mreže in odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Zadrugi je tako lani uspelo prodati lokacijo Graben v Novem mestu, ki jo je kupila Krka, d.d.. O prodajni ceni direktor ni želel govoriti, je pa celotno območje v velikosti 46.000 m² zazidljivo in predvideno za opravljanje centralnih dejavnosti.

Trgovino na Grabnu so konec lanskega decembra zaprli, njen program pa zdaj selijo na lokacijo Agroservisa ob Belokranjski cesti, kamor bodo preselili tudi trgovino Hobi, ki za zdaj še deluje v stavbi ZNC na Šentjernejski cesti. »Programi teh trgovin se v pretežni meri pokrivajo in neekonomično je imeti tri podobne trgovine v radiju nekaj sto metrov,« pojasnjuje Prus.

Agroservis bo ob združitvi deležen temeljite preureditve, ki bo predvidoma končana do maja, najbolj očitna sprememba v primerjavi s sedanjo razpršeno prodajno površino pa bo enotna trgovina, ki jo bodo uredili v skladišču nekdanje veleprodaje. V Hobiju nameravajo sicer še nekaj mesecev po združitvi z Agroservisem obdržati outlet trgovino.

S prodajo Grabna je povezana tudi nova lokacija tradicionalnega spomladanskega Gregorjevega sejma, ki ga bodo letos organizirali na makadamskem parkirišču ob Qlandii. »Sejemska površina je vsaj še enkrat večja kot doslej, precej boljša pa je tudi infrastruktura. Stroški organizacije ne bodo bistveno višji, lahko pa bomo imeli več razstavnih površin,« o sejmu, ki bo od 9. do 11. marca, pripoveduje Prus.

Zaprtje letos čaka tudi zadružno tehnično trgovino v Škocjanu, najverjetneje pa tudi trgovino z mešanim blagom v Dragatušu. S krčenjem trgovske mreže je povezano tudi zmanjševanje števila zaposlenih – v začetku leta 2017 jih je bilo 148, ob koncu leta 136, do konca 2018 pa se bo ta številka še znižala.

»To niso lahke odločitve, a gre za usodo celotne zadruge. Program prestrukturiranja predvideva, da do konca leta nobena poslovalnica in nobena enota ne sme več poslovati z izgubo, v roku nekaj mesecev pa nameravamo postati tudi normalno likvidni,« napoveduje Prus.

Znižali obveznosti

Program prestrukturiranja je okrepljeno vodstvo zadruge – direktor finančno-računovodskega sektorja je postal Martin Kambič, direktor trženje pa Robert Tomazin – pripravilo septembra, upravni in nadzorni odbor pa sta ga kmalu za tem soglasno potrdila. »Načrt smo nato predstavili tudi obema bankama upnicama, ki sta ga označili za izvedljivega,« pravi Prus.

Obveznosti do bank upnic je zadruga v preteklem letu sicer znižala za 2,26 milijona evrov, s čimer se je vrednost posojil skoraj zmanjšala za polovico, za dober milijon evrov pa so znižali tudi obseg zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Te so še vedno visoke, a daleč najnižje v zadnjih desetih letih, poudarja direktor.

Trud, ki so ga vložili v poplačevanje obveznosti in izvedbo sanacije, se odraža v dobrih odnosih z bankami, s katerimi se zdaj dogovarjajo za nov reprogram, ki bi vključeval enoletni moratorij, in v dogovoru s ključnimi dobavitelji, ki zadrugo kljub nekaterim težavam pri plačilih še naprej oskrbujejo s svojim blagom.

KZ Krka sicer v kratkem čakajo tudi volitve v oba najpomembnejša organa – upravni in nadzorni odbor. Volitve bodo konec februarja, s predstavitvijo kandidatur po posameznih območjih pa bodo začeli že v tem tednu. 271 volilnih upravičencev bo izvolilo devet članov upravnega odbora in tri člane nadzornega odbora (vključno z obema predsednikoma).