Krožno gospodarstvo kot priložnost za dolenjsko, posavsko in belokranjsko kmetijstvo
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je v okviru svojega tretjega regijskega Evropskega pogovora o krožnem gospodarstvu in kmetijstvu posvetil Dolenjski, Posavju in Beli krajini. Na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma so včeraj popoldne o izzivih in priložnostih krožnega gospodarstva iz različnih področij in vidikov poleg poslanca Bogoviča govorili: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, dr. Vida Čadonič Špelič, direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto, Jože Leskovar, direktor sektorja komunale v Kostaku, Boris Grabrijan, direktor Javnega zavoda Krajinski park Kolpa, Alojz Kastelic iz ekološke kmetije Kastelic v mirnopeški občini, Tone Hrovat, direktor Grma Novo mesto. Pogovor je vodil Jože Simončič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
O temeljnih načelih krožnega gospodarstva in kot modelu povezovanja v kmetijstvu je spregovorila Ladeja Godina Košir, ki je med drugim poudarila, da bo leta 2050 treba na planetu Zemlja po predvidevanjih nahraniti 9,6 milijard ljudi, že danes pa je žal kar 60 odst. eko-sistemov degradiranih in jih ne uporabljamo trajnostno. Glede na to, da smo leta 2010 prvič zabeležili počasnejšo rast pridelkov od rasti prebivalstva, spremembe niso izbira, temveč nuja, je izpostavila in dodala, da krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model razpira priložnosti za povezovanje in sodelovanje med različnimi deležniki.
»Gre za to, da so viri omejeni in ko govorimo o krožnem gospodarstvu, govorimo o tem, kako jih uporabljati bolj racionalno tako v procesu same proizvodnje kot v potrošnji. Če poenostavim, ko načrtujemo izdelavo določenega predmeta, se najprej vprašamo, ali ga moramo dejansko proizvest ali ne, če je odgovor da, pogledamo, kako bomo to naredili čimbolj tako, da bo ta predmet čim dalj ostal v uporabi, da ga bomo lahko popravili, dodelali, prenovili in šele v skrajni fazi reciklirali,« je povzela in pridala, da ima kmetijstvo v svoji osnovi že zapisan ta koncept krožnosti. »Dostikrat govorimo, da zdrava kmečka pamet razume koncept krožnega, ker se je kmet racionalno obnašal že nekdaj tako, da je svoje vire upravljal odgovorno in da jih je obnavljal, da so se lahko predajali iz roda v rod. In če pogledamo skozi sodobno luč kmetijstva je to iskanje ravnotežja, kako zadostit potrebe po pridelavi hrane ob rastočem številu prebivalstva in obenem ohranit zemljo, da je ne izkoristimo, ne zlorabimo in da bomo a tej isti zemlji lahko pridelovali toliko, da se bomo lahko prehranili.«
Podobno je menil tudi evropski poslanec Bogovič, ko je poudaril, da je trajnostni vidik kmetovanja torej že v osnovi tudi nekakšen »genski zapis« delovanja kmetov tudi v Sloveniji. »Znotraj Evropske unije je sedaj nek čas ko gledamo kako se koristijo sredstva v finančni perspektive 2014-2020, hkrati pa se že gleda tudi po novi finančni perspektivi. Področje kratkih trgovskih verig, razmerje v trgovskih verigah, koliko naredit v kontekstu varovanja pridelkov proti klimatskih spremembam in spremembam na trgu so ene od stvari s katerimi se veliko ukvarjamo tudi pri pripravi nove kmetijske politike,« je dejal.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
