##IMAGE-2197553##

V.d. direktorja Direktorata za energijo pri Ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač se je na povabilo predsednika Sveta regije Posavje Franca Bogoviča udeležil razširjene izredne seje sveta v Krškem o izhodiščih Posavcev glede nacionalnega energetskega programa. Z že umeščenimi in še načrtovanimi elektrarnami je Posavje pomembna energetska regija, zato želi soodločati tudi o bodočih načrtih energetike. Ta mora zasledovati cilj evropske direktive, da bo imela do leta 2020 Slovenija v strukturi porabe 25 % energije iz obnovljivih virov. Danes jih dosegamo 16 % in, če se ne bomo držali direktive, bomo izpostavljeni možnosti tožbe evropske komisije z visokimi kaznimi, je opozoril Kopač: ''Na letni ravni imamo danes za obnovljive vire 40 milijonov evrov, kar je premalo. Sredstva bo treba podvojiti in počrpati iz evropskih virov denar za izboljšave v energetiki, ki nam je na voljo.''

Nacionalni energetski program mora parlament sprejeti v prihodnjem letu. Ministrstvo bo pri njegovi  pripravi upoštevalo tudi pripombe oziroma usmeritve iz javne razprave, ki poteka po državi. Osnova za pripombe strokovne in laične javnosti pa je zelena knjiga, ki so jo pripravili na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan. Zelena knjiga od velikih investicij predvideva obnovo šoštanjske termoelektrarne s povečano močjo, gradnjo  hidroelektrarn na srednji Savi in gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. ''Če bo parlament potrdil jedrsko opcijo, če bo dosežen dovolj širok konsenz za tako politično odločitev, objekta v prostor pred letom 2022 ne bi mogli umestiti,'' je povedal Kopač.

Niko Galeša iz Odbora za spodnjesavske elektrarne je izrazil bojazen, da bo nacionalni energetski načrt, če bo nekritično upošteval investicijske želje po državi, postal skupek želja brez realnih možnosti za uresničitev. Direktor Nek Stane Rožman je bil kritičen do kriterija socialne kohezivnosti, ki po njegovem mnenju ne sme vplivati na energetski program. Ta se mora izdelati zgolj po načelu zasledovanja zanesljivosti in konkurenčnosti oskrbe z energijo ob upoštevanju varovanja okolja. 

Posavci so bili v svojih pogledih kritični do šoštanjskega bloka TET 6, ki bo stal več kot milijardo evrov in bo kljub sodobni tehnologiji še vedno velik onesnaževalec z ogljikovim dioksidom.

''Po slovenskih rekah bi lahko načrtovali več hidroelektrarn, z manj drastičnimi posegi, prihodnost je tudi v geotermiki in sežiganju odpadkov za energijo,'' je svetoval dekan Fakultete za energetiko Andrej Predin.

Nacionalni energetski načrt ne bo le opredelil vrste in lokacije naložb, stroškov ter prioritet gradnje, ampak bo kot celota prestal celovito presojo vplivov na okolje. To bo olajšanje za bodoče investitorje, ki jim za gradbeno dovoljenje ne bo treba ponovno za vsak objekt skozi časovno zamudni postopek celovite presoje vplivov.

Pomembni del načrta pa morajo biti tudi ukrepi za učinkovito rabo energije. V Sloveniji kar 40 % vse energije uporabimo za ogrevanje stavb in se kot energetsko potratna družba ne moremo več izgovarjati na  industrijo.