Arhiv Štajerskega Tednika

Na preveč birokracije so nedavno javno opozorili tudi kmetje z manjših ormoških kmetij, ki imajo poleg osnovnega kmetovanja prijavljene še dopolnilne dejavnosti. Prav dopolnilne dejavnosti so tiste, s katero si lahko povečajo dodano vrednost različnih doma pridelanih in predelanih izdelkov, saj s cenami osnovnih pridelkov ne zmorejo korakati vštric niti z večjimi slovenskimi, kaj šele evropskimi in svetovnimi kmetijskimi gospodarstvi. Da imajo pri tem veliko preveč dela z izpolnjevanjem papirjev, pravijo, tega pa se vsaj na načelni strani, kot je razvidno iz uvodne misli, zavedajo tudi na kmetijskem ministrstvu, saj so »postopki resnično zelo komplicirani, dolgotrajni in obremenjujoči za kmeta«, a jim birokratska poenostavitev očitno nikakor ne uspe.

Preveč pisanja za eno samo zaklano žival

Na kmetiji Kralj v Pavlovcih pri Ormožu se poleg kmetovanja ukvarjajo še s peko kruha. Gospodar Ludvik Kralj pravi, da imajo že tako več kot dovolj dela, urejanje papirjev pa jih samo dodatno in po nepotrebnem utruja. »Veliko tega bi odpadlo že, če bi slednjič prešli na pavšalno obdavčitev, na sistem, ki ga prakticirajo v Avstriji.«

Po naši zakonodaji morajo namreč dopolnilno dejavnost vpisati tudi tisti, ki na leto zakoljejo samo eno žival, kajti sicer mesa ne morejo prodati, pa čeprav je bila zaklana v registrirani klavnici. Kmetje zato že dolgo čakajo, da bi vsaj v takih primerih imeli možnost pavšalne obdavčitve. O tem so se pred leti preko kmetijske svetovalne službe že pogovarjali z ministrstvom, a brez uspeha, zato so še naprej zavezani izdajanjem računov. Hinka Hržič, ormoška svetovalka za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ob tem izpostavlja še kup drugih evidenc, h katerim je zavezan kmet, med katerimi so tudi tiste o nabavi zaščitnih sredstev. »Ni težava speči dobrega kruha ali pridelati kakovostnih pridelkov, večja težava so evidence. Tudi zato nekatere kmetije, ki so bile uspešne, že opuščajo dopolnilne dejavnosti,« dodaja.

Samo besede brez dejanj

Preberite več v Štajerskem Tedniku