Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Kmet mora prodati 10 kilogramov pšenice za kepico sladoleda


Mojca Vtič
25. 7. 2016, 21.56
Posodobljeno
10. 07. 2017 · 03:44
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Letošnjo žetev v prestopnem letu 2016 si bodo kmetje zapomnili po trdem delu, strahu in praznih žepih. »Kmetje smo vozili pšenico na odkupna mesta, čeprav nismo vedeli, ali in koliko bomo zanjo dobili,« je povedal Milan Unuk, ki mu je pšenica dozorela na 15 hektarjih. Ceno pšenice pa je slikovito opisal: »Nedopustno je, da mora kmet prodati 10 kil pšenice, da lahko gre na kepico sladoleda.«

1469451244_naslovna.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika

Spomnimo, da so kmetje v začetku julija protestno zapustili pogajanja o cenah pšenica, saj da so mlinarji s predlaganimi cenami kmete ponižali. A čeprav so mlinarji odkupne cene pšenice javno predstavili, jih ti bojda v času žetve še niso objavili, tako kmetom ni bila dana možnost, da izberejo najugodnejšega ponudnika, še več, pšenico so oddali, ne da bi vedeli, koliko bodo zanjo prejeli. »Poteza je bila zelo nekorektna. Glede na to, da se je začetek žetve pšenice na plitkih tleh v Sloveniji začel v začetku julija, to pomeni, da so odkupovalci počakali na pšenico, pripeljano od kmetov v njihova skladišča. Sedaj kmet več nima možnosti svoje pšenice vzeti nazaj in jo odpeljati k drugemu odkupovalcu, saj je ta med sabo pomešana. S tem, da so cene objavili šele 12. in 13. julija, so izvedli klasično špekulacijo, kar se na našem trgu ne bi smelo dogajati. Vsi največji odkupovalci pšenice so tudi nakupili pšenico izven Slovenije in tako izvedli pritisk na ceno doma pridelane pšenice. Kmet je bil torej prisiljen pšenico prodati po neznanih pogojih in ni imel možnosti do izbire odkupovalca po boljših pogojih odkupa,« so opozorili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Tudi Unuk je priznal, da je prvo pšenico prodal, ne da bi vedel, koliko bo zanjo prejel. »Pšenica je bila primerna za žetev, peljali smo jo na odkup, saj smo morali izprazniti prikolice. To ni način. Ko smo sejali peso, smo ob setvi vedeli, koliko bomo dobili zanjo, enako bi moralo veljati za pšenico.«

Cene niso nizke, so katastrofalne

Če uvažamo pšenico, uvozimo še kruh!

»Najlepše je prenašati odgovornost na druge«

Ali bomo še jedli kruh iz slovenske pšenice?

(Ne)smiselnost obstoja žitne verige

Mlinotest: Ne moremo plačevati višje cene za slovensko pšenico

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.