Arhiv Štajerskega Tednika

Približno sto nasprotnikov rušitve se je podpisalo pod pismo, ki so ga naslovili na ptujsko županjo Nuško Gajšek. Prosijo jo, naj vnovič premisli o tej odločitvi. Njen odgovor pa: „Gradbena stroka je ocenila, da je objekt nevaren, zato bomo pristopili k rušitvi. To potrjuje tudi soglasje ministrstva za kulturo. Opozarjajo tudi na možnost hipne porušitve posameznih delov objekta, zato ne moremo tvegati, da se celotna stavba ali njen del podre, ter prevzemati odgovornosti za morebitne poškodbe ali žrtve. Zato bomo k rušitvi pristopili takoj,“ se je na odprto pismo odzvala županja Gajškova.

Informacija, da je občini uspelo pridobiti kulturnovarstveno soglasje za rušitev, je del javnosti hudo razburila. V odprtem pismu so županjo prosili, naj odstopi od te namere. Pomen te stavbe naj bi bil velik tako za zgodovino in identiteto Ptuja kot njeno vlogo v urbani zasnovi mesta. Svoj poziv županji so argumentirali s pomembnimi zgodovinskimi dejstvi, med drugim, da je usnjarska dejavnost na Ptuju z arhivskimi listinami dokumentirana že od okoli leta 1300. Opozarjajo, da je to eno redkih tovrstnih ohranjenih usnjarskih poslopij v Sloveniji in da je stavba vpisana v register nepremične kulturne dediščine ter razglašena za slovensko kulturno dediščino. Dejstvo, da usnjarna pomembno sooblikuje glavno mestno veduto in da je to eden redkih tovrstnih ohranjenih objektov v tem delu Evrope in obenem zadnji preostali objekt industrijske kulturne dediščine 19. stoletja v mestnem jedru Ptuja, je po mnenju podpisnikov dovolj tehten razlog, da se objekt ohrani in sanira, ne pa ruši.

Statik in gradbenik za rušitev: objekt je nevaren

Preberite več v Štajerskem Tedniku