Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Kakšne vsebine dati gradovom, da bodo ti živeli in ne životarili


Mojca Zemljarič
6. 8. 2021, 21.51
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Gradovi so še ena zgodba o državnem premoženju, za katerega država nima pravega cilja, kaj z njim. Po eni strani gre za nepremičnine, ki nedvomno imajo neko ekonomsko vrednost. A ker so med gradovi tudi takšni, ki so zanemarjeni in nevzdrževani, so za državo prej breme kot dobro naložen kapital. Številne izmed gradov najeda zob časa, zato je vprašanje, čemu bi lahko zaradi dotrajanosti sploh služili. Četudi se v gradove, ki za bivanje ali dejavnosti niso primerni, vložijo milijoni evrov, je na mestu vprašanje, čemu bodo obnovljeni zidovi služili. Da bodo samo kulisa za nekaj koncertov in priložnostnih srečanj? Za ta namen bi bil vložek v obnovo neracionalen.

1628164329_mz_grad_dornava.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika

Katere so dejavnosti, ki bi lahko zaživele v gradovih? So to kultura, izobraževanje, gostinstvo, sobodajalstvo, hotelirstvo, morda socialnovarstvene dejavnosti ali pa državne oziroma občinske administrativne institucije. S čim upravičiti vložek v obnovo in kako skrbeti, da bo objekt živel, dejavnost pa pokrivala vzdrževalne in obratovalne stroške. Če si še tako belimo glavo, je odgovore na ta vprašanja v tem hipu težko najti. Za turizem in prireditvene dejavnosti, ki jih mnogi vidijo kot možnost oživljanja gradov, zaradi korone niso najboljši časi. Če so gradovi in prostori v njih lažje dostopni, bi lahko uredili varovana stanovanja ali prostore za izvajanje socialnovarstvenih programov. Da bi to lahko bila ena izmed možnosti oživljanja gradov, pritrjujejo na ministrstvu za kulturo: „Pomen takšnih objektov vidimo predvsem v povezavi s turistično in kulturno dejavnostjo, z vključevanjem lokalnega prebivalstva in ranljivih skupin. Dejavnost v posameznem gradu mora biti skladna z varstvenim režimom, ta je določen z odlokom o razglasitvi gradu za kulturni spomenik.“

Prodaja gradu s soglasjem lastnika: vlade ali občine

V gradu Muretinci bi lahko bil kazino, a so škofje prodaji nasprotovali

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.