Arhiv Štajerskega Tednika

Franc Cep, predsednik Delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja je pred časom obiskal ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec in ji razložil, s kakšnimi težavami se srečujejo kmetje na območju Haloz. V društvu so tako sestavili štiri točke ukrepov, ki bi jim olajšale delo na hribovskih kmetijah.

»Vsem kmetijam, ki še obdelujejo zemljo, bi morala strokovna služba z Ministrstva za kmetijstvo in Kmetijsko-gozdarska zbornica kot zastopnik društva skupno oceniti vsako kmetijo, da bi vedeli, kakšna je težavnost obdelave površine za haloškega kmeta,« je prva zahteva, ki jo izpostavlja Cep. Ministrstvo odgovarja, da v sedanjem programskem obdobju ne predvidevajo dodatnega ocenjevanja posameznih kmetij glede težavnosti pridelave. V preteklosti so že vpeljali model za izračun območij z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD). »Točkovanje zelo dobro zajame vpliv težjih pridelovalnih razmer, še posebej nagibe. Zato od leta 2010 velika večina haloških kmetij dobiva višja OMD-plačila. Prav tako je ministrstvo v letu 2016 določilo posebno problemsko območje v Sloveniji, kjer je eden od kriterijev tudi težavnost pridelave. V sklopu neposrednih plačil je bilo v letu 2017 tudi vzpostavljeno dodatno plačilo za strma kmetijska zemljišča v gorskem območju. Tudi ta plačila prejemajo haloški kmetje,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Druga zahteva hribovskih kmetij je precej bolj konkretna. Cep želi, da bi kmetje, ki imajo živino na težkem obdelovalnem terenu, dobili 1.200 evrov za vsako žival

Preberite več v Štajerskem Tedniku