Haloze: Brez drobnice bi zarastlo še vsaj 700 hektarjev pašnikov
Reja drobnice je tradicionalna kmetijska dejavnost in je do okolja najprijaznejša reja, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Drobnico naj bi na Slovenskem redilo okrog 8.000 kmetij, od tega je dobrih 10 odstotkov kmetij na območju od Kozjaka preko Pohorja in Dravsko-Ptujskega polja do Haloz.
Reja drobnice vsaj na našem območju praviloma ni osnovna kmetijska dejavnost, v prvi vrsti je odgovor na zaraščanje strmih haloških površin. Društvo rejcev drobnice Haloze povezuje več kot 120 rejcev drobnice s širšega območja Podravja. Po oceni predsednika društva Ivana Hemetka je na tem območju še okrog 40 rejcev, ki v društvo niso vključeni. Sicer pa pravi, da je reja drobnice postranska in dopolnilna dejavnost, ki se je širila po opustitvi vinogradov in govedoreje. »Ocenjujemo, da bi bilo v Halozah zaraščenih še vsaj dodatnih 700 ha površin, če ne bi bilo rejcev drobnice,« je poudaril Hemetek.
Poraba mesa drobnice na prebivalca Slovenije je sicer še vedno skromna in znaša 0,91 kg, kar je za skoraj polovico manj od povprečja porabe v EU, kjer velja 1,4 kg zaužitega mesa drobnice na prebivalca. Da se trendi uživanja mesa drobnice vendarle spreminjajo tudi na območju Podravja, pa opažajo v Mesariji Kokol, ki odkupuje jagnjeta in prodaja sveže meso. »Povpraševanje se je v zadnjih nekaj letih močno povečalo. Ob tem pa ljudje in gostinci, ki kupujejo meso drobnice pri nas, vedo, da gre za lokalno in zaupanja vredno vzrejo,« so povedali v Mesariji Kokol.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
